Turški predsednik Erdogan je v četrtek oznanil, da je Turčija podpisala dogovor o nakupu ruskega raketnega sistema. S tem je pokazala očitno simpatiziranje z Rusijo in se oddaljila od Nata in zahoda. Kljub njunim različnim pogledom na vojno v Siriji dogovor utrjuje novo zavezništvo med Turčijo in Rusijo. Poseben odnos sta posledično skovala tudi oba predsednika, turški odnosi z ZDA in EU pa so se s tem zaostrili.
V Washingtonu in Bruslju bo zagotovo nemirno. Trudijo se obdržati Turčijo, dolgoletno članico Nata, katere članstvo v EU je čedalje večja neznanka. Ne želijo, da bi vstopila v rusko sfero vpliva. Dogovor se je zgodil v času, ko so odnosi med Rusijo in zahodom zelo slabi. Napetosti se stopnjujejo že od leta 2014, ko se je Rusija priključila Krimu in začela vzpodbujati oborožen upor v vzhodni Ukrajini. Razmerje se je poslabšalo, ko so izvedeli, da Moskva stoji za manipuliranjem volitev leta 2016 v ZDA, prav tako naj bi se skušala vpletati v postopke volitev v drugih državah. Čeprav je javnost za ruski nakup raket izvedela že pred nekaj meseci, je Erdogan prvi potrdil, da je raketni sistem, znan kot S-400, plačala Turčija. S-400 je ruski samovozni protiletalski sistem z dolgotrajnim dosegom, ki se lahko uporablja proti manevrirnim in balističnim raketam.
“Podpisali smo dogovor za nakup ruskega S-400,” je po poročanju The New York Timesa dejal Erdogan. “Kolikor vem, je depozit že plačan.” Z nakupom raketnega sistema se ne strinja Nato, kateremu je Turčija pripadala že v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Nato sicer ne prepoveduje nakupa vojaške strojne opreme od proizvajalcev zunaj zavezništva, a odvrača svoje člane od nakupa opreme, ki ni združljiva s tistimi, ki jih uporabljajo drugi člani.
Zahod zaustavil izvoz orožja v Turčijo, ki se z varnostnimi ukrepi želi zaščititi
Zahodni proizvajalci orožja so po zlomu komunizma močno lobirali na širitev Nata v nekdanje sovjetske satelitske države. Od takrat dalje močno vplivajo na Nato in njegove članice, da te ne bi zaradi nakupov orožja odtavale izven zavezništva. Erdogan je zavrnil kakršnokoli problematiko. Po njegovih besedah “nihče nima pravice razpravljati o načelih neodvisnosti turške republike in o neodvisnih odločitvah njene obrambne industrije,” je poročal časnik Hurriyet. “Odločitve o naši neodvisnosti sprejemamo sami,” je dejal. “Za zaščito naše države moramo sprejeti potrebne varnostne ukrepe.” Erdogan je sporazum z Rusijo oznanil po tem, ko je Nemčija sporočila, da se bodo začasno ustavili vsi večji izvozi orožja v Turčijo, in sicer zaradi poslabšanja razmer na področju človekovih pravic in povečanja napetosti v Turčiji. “Nobenih zahtev, ki nam jih je poslala Turčija, ne izpolnjujemo,” je v ponedeljek dejal nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, poroča Reuters.
Stiki med Erdoganom in Putinom vse bolj prijateljski
Ker se je Erdoganu zahod zameril, so se njegovi odnosi z Rusijo otoplili, to pa je vodilo tudi v večje osebne stike med obema predsednikoma. Erdogan je izrazil izjemno osebno občudovanje Putina, kar je vznemirilo številne evropske države, pa tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dejstvo, da Turčija pripada Natu, katerega enotnost želi Rusija že več let spodkopati, je Putina vzpodbudilo k sodelovanju s Turčijo, kljub razhajanju zaradi konflikta v Siriji. Nakup ruskih raket bo njun odnos ponesel na višjo raven, čeprav je Turčija vojaško opremo iz Rusije kupila že v preteklosti. K Moskvi se je obrnila že leta 1990, ko je kupila vojaške helikopterje in oklepnike.
A. L.