Barack Obama se je osebno opravičil za smrtonosni bombni napad na Afganistansko mesto Kunduz, konkretno na bolnišnico, kjer so dolovali tudi zdravniki brez meja. Slednji odgovarjajo, da opravičilo ni dovolj. Še več, sprožili so neodvisno preiskavo mednarodne komisije, ki še nikoli ni bila uporabljena. Gre tudi za prvi primer, ko je Nobelov nagrajenec napadel drugega Nobelovega nagrajenca.
Dobrodelna skupina z imenom Zdravniki brez meja (MSF), ki zagotavlja zdravstveno oskrbo v najbolj nevarnih delih sveta, je dejanje ZDA označila za napad na Ženevsko konvencijo.
Ob tem je zanimivo dejstvo, da so tako zdravniki brez meja, kot Barack Obama prejemniki Nobelove nagrade za mir. Zdravniki brez meja so jo prejeli leta 1999, 10 let kasneje pa jo je dobil tudi Obama. Gre torej za prvi primer, ko je Nobelov nagrajenec napadel drugega Nobelovega nagrajenca.
12 zdravnikov podleglo smrtonosnemu bombnemu napadu
Zdravniki brez meja so sprožili urgentno preiskavo mednarodne komisije, da razišče in ugotovi ali je bilo kršeno mednarodno humanitarno pravo. “Vlade so bile do zdaj preveč vljudne in boječe. Orodje za ukrepanje obstaja in čas je, da se ga aktivira,” je povedala predsednica Zdravnikov brez meja dr. Joanne Liu. Obama naj bi Liu osebno poklical in se ji opravičil.
V bombnem napadu je bilo ubitih 12 medicinskih uslužbencev in vsaj 10 pacientov, od tega so bili trije otroci. Vsaj 37 ljudi je bilo ranjenih.
Bo ZDA dovolila mednarodno preiskavo?
V uradni izjavi Bele hiše je ZDA obljubila polno podporo NATO in afganistanski vladi pri preiskavi, vendar pri tem niso omenili mednarodne komisije, poroča CNN. Obama je izrazil obžalovanje tragičnega dogodka in pozval k molitni za žrtve tragedije in njihove družine.
Zdravniki brez meja sprejemajo opravičilo Obame, vendar je ključnega pomena, da bodo ZDA dovolile mednarodno preiskavo. “Ponavljamo našo zahtevo, da ZDA dajo soglasje k neodvisni preiskavi, ki jo bo vodila mednarodna kokmisija. Treba je ugotoviti, kaj se je zgodilo, kako se je zgodilo, in zakaj,” je povedala Liu.
Za zdaj niti ZDA niti Afganistan nista dala soglasja k mednarodni preiskavi, ki se pred tem ne more zgoditi. Sicer pa Mednarodna komisija “The International Humanitarian Fact-Finding Commission” obstaja že od leta 1991 in jo je podpisalo 76 narodov.
J. F.