Hrvaško vrhovno sodišče je zaradi proceduralnih napak v celoti razveljavilo prvostopenjsko sodbo nekdanjemu poveljniku obrambe v Osijeku Branimirju Glavašu in petim soobtožencem zaradi vojnih zločinov. Županijsko sodišče v Zagrebu bo moralo sojenje v primerih “garaža” in “selotejp” ponoviti.
Sodišče napačno obravnavalo obdobje vojne na Hrvaškem
Hrvaško vrhovno sodišče je ugotovilo, da so na prvi stopnji napačno obravnavali obdobje, v katerem so bili zgrešeni zločini, kot “nemednarodni oboroženi spopad”. Sodnik županijskega sodišča je menil, da do priznanja Hrvaške 15. januarja 1992 ni bilo meddržavne vojne. Vrhovno sodišče pa je sklenilo, da se je meddržavna vojna začela 8. oktobra 1991, ko je sabor dokončno prekinil vse povezave s takratno SFRJ.
Ponovili bodo sojenje obtoženci pa so že prestali zaporne kazni
Zato je treba primer “garaža” iz avgusta 1991 obravnavati v skladu z nemednarodnim spopadom, primer “selotejp” iz decembra 1991 pa kot meddržavni spopad, so pojasnili na vrhovnem sodišču. Gre tudi za prvi primer na Hrvaškem, v katerem bodo ponovili sojenje v celoti, potem ko so obtoženci že prestali zaporne kazni. Glavaš je na pogojni prostosti do junija 2017, ko se mu bo iztekla osemletna zaporna kazen, ki jo je prestal v zaporih v Bosni in Hercegovini.
Glavaš je ubil najmanj deset civilistov srbske narodnosti in ni preprečil umorov
Tožilstvo je vložilo obtožnico proti Glavašu in ostalim leta 2007. Obtožili so ga, da ni preprečil umorov in trpinčenja najmanj dveh civilistov, večinoma srbske narodnosti, v poslopjih nekdanjega sedeža sekretariata za narodno obrambo v Osijeku ter zaradi usmrtitev najmanj desetih civilistov na obali Drave v največjem slavonskem mestu leta 1991 in 1992.
Pobeg Glavaša v Bosno kjer ga primejo in kjer odsedi osem let zapora
Sojenje so do objave prvostopenjske sodbe leta 2009 iz različnih razlogov trikrat začeli znova. Glavaš je bil na prvi stopnji spoznan za krivega in obsojen na deset let zapora, soobtoženci pa na zaporne kazni med pet in osem let zapora. Glavaš je pred objavo sodbe pobegnil v BiH, kjer ima družinsko hišo. Poleg hrvaškega ima tudi državljanstvo BiH. Vrhovno sodišče je leta 2010 Glavaša pravnomočno obsodilo na osem let zapora, ki jo je Glavaš od leta 2011 prestajal v BiH, ker je sodišče v BiH potrdilo odločitev hrvaškega sodišča.
Sodišče razveljavi sodbo zaradi kršenja Glavaševih pravic in temeljnih svoboščin
Hrvaško ustavno sodišče je januarja lani razveljavilo pravnomočno sodbo in Glavaša so lani izpustili iz zapora v Mostarju na pogojno prostost. Ustavni sodniki so od vrhovnega sodišča zahtevali ponovitev procesa zaradi pritožbe, da so med postopkom kršili Glavaševe pravice, kot jih določa konvencija o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Glavaš pravi, da je nedolžen
Glavaš je po četrtkovi objavi odločitve vrhovnega sodišča ponovil, da nima nobene povezave z vojnimi zločini iz obtožnice. Pričakuje, da bo oproščen v ponovljenem postopku, v katerem bo treba znova zaslišati vse priče in predstaviti vse dokaze. Medtem so nekatere priče umrle, spremenil se je tudi status nekaterih izmed ključnih prič, ki niso več skesanci, temveč obtoženci. To lahko pomeni, da ključni priči ne bo treba odgovarjati na vprašanja sodišča, ki bi jo lahko dodatno inkriminirala.
Kandidiral bo na predčasnih parlamentarnih volitvah
Glavaš je v četrtek napovedal, da bo kot obtoženec za vojne zločine in ne več kot obsojenec kandidiral na predčasnih parlamentarnih volitvah 11. septembra na volilnem seznamu regionalne desničarske stranke Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB), ki jo je ustanovil, potem ko so ga leta 2005 vrgli iz HDZ kot navaja STA. Glavaš je bil saborski poslanec tudi v prejšnjem sklicu sabora kot tudi v času pred in po vložitvi obtožnice.
S. P. S.