Humanitarna kriza v Venezueli je čedalje večja. Visoka je tudi inflacija, kar je dobrine in storitve, ponujene državljanom, zelo podražilo. Cene sveže zelenjave so se tako v zadnjih mescih povišale za skoraj 600 odstotkov! Večina se prehranjuje z gnijočo zelenjavo, najdeno na umazanih tleh, v Kolumbiji pa razmišljajo, da bi sosednjim Venezuelcem ponudili begunska taborišča.
Zelenjava je že od nekdaj glavna sestavina venezuelske prehrane, a si je ob gospodarskem propadanju države ljudje ne morejo več privoščiti. Cene pridelkov so se ekstremno povišale. Kilogram korenčka je, na primer, v januarju stal približno 1750 venezuelskih bolivarjev, zdaj pa se je njegova vrednost povišala na 12.000 bolivarjev. Cena iste količine enakega izdelka se je tako v devetih mesecih povečala za kar 585 odstotkov. Za primerjavo: 12.000 bolivarjev je 12 odstotkov tamkajšnje minimalne plače, ki je 97.500 bolivarjev mesečno.
Ekstremno so se povišale tudi cene druge zelenjave, kot so paradižnik, čebula in kumare. ”Ta teden sem odšel v supermarket, kjer sem kupil le tri paradižnike. Stali so me kar 7.000 bolivarjev, zato nisem imel dovolj denarja, da bi lahko kupil kilogram,” je za venezuelski El Nacional povedal kupec. ”Vsakič kupim manj, veliko stvari pa sem moral celo prenehati kupovati, še posebno korenje.” Lastnik trgovine je dejal, da se ”cene dvigujejo iz dneva v dan”, prodaja pa pada.
Gospodarstvo je pod socialistično vlado v popolnem razsulu
Vlada sicer organizira ”socialistične sejme”, ki so zasnovani tako, da so izdelki, ki jih tam prodajajo, cenejši. Dostopnejši so nižjim razredom, a so zaradi visoke inflacije še vedno zelo dragi. Pridelki, kot so čebula, paprika in korenček, se tudi na teh sejmih iz meseca v mesec dražijo za 50 odstotkov. Po 18 letih socialistične vlade pod taktirko Huga Cháveza in zdaj Nicolása Madure je venezuelsko propadajoče gospodarstvo povzročilo kronično pomanjkanje hrane, poslabšuje se zdravstvo, dražijo se električna energija in sanitarni izdelki.
V revščini je 82 odstotkov vseh gospodinjstev, ki se prehranjujejo z odpadki. V Kolumbiji razmišljajo, da bi za njih zgradili begunska taborišča
Letni pregled tamkajšnjih življenjskih razmer je že maja pokazal, da je skoraj 75 odstotkov vseh anketirancev nenamerno izgubilo povprečno po 19 kilogramov v zadnjem letu. V revščini živi 82 odstotkov vseh gospodinjstev. Ljudje so bili zaradi razmer prisiljeni, da iz svoje prehrane izključijo celo beljakovine, kot so meso, mleko in sadje, poroča Breitbart. Zato je brskanje po smeteh postalo vsakodnevna praksa večine Venezuelcev. Veliko zelenjave najdejo na ulicah, kamor odlagajo neprodane izdelke, ki začenjajo gniti. Ljudje so tako obupno lačni, da zavestno tvegajo okužbe z različnimi bakterijami, ki jih je v takšni gnijoči zelenjavi sredi umazanih ulic veliko. Venezuelci so se začeli tudi množično seliti v sosednjo Kolumbijo. Ker se izseljevanje povečuje, so kolumbijske oblasti prejšnji teden potrdile, da razmišljajo o gradnji begunskih taborišč, podobnim tistim na Bližnjem vzhodu.
A. L.