Evropska komisija namerava razširiti izdajanje “humanitarnega vizuma” na vse članice Evropske unije. Nov zahrbten poskus odpiranja vrat množičnim migracijam. Zdajšnji sklic evropskega parlamenta je večinoma naklonjen migracijam, to pa se lahko spremeni z majskimi volitvami.
Evropska komisija namerava v kratkem pripraviti in poslati v potrditev v Evropski parlament nov zakon s področja migrantske zakonodaje, ki bo uvedel tako imenovani humanitarni vizum, nekatere države ga že izdajajo, za vse države članice EU. S tem zakonodajnim postopkom bodo lahko migranti popolnoma legalno vstopili v vse države članice Evropske unije in zaprosili za azilni status. Na ta način se bo še bolj zabrisala že tako vse manj razločna meja med ekonomskimi migranti in begunci.
Gre torej za nov poskus zagovornikov migracij, s katerim bi na široko odprli vrata priseljevanju iz držav tretjega sveta v države članice Evropske unije. Kot že mnogo pobud za omogočanje čim večjega priseljevanja v EU je tudi ta zadnja pobuda − in kmalu tudi uradna zakonodajna listina − ovita s plaščem humanitarnosti. Predlagatelji namreč trdijo, da prihaja kar devetdeset odstotkov vseh migrantov ilegalno, kar pomeni, da morajo za svojo pot plačati različnim prevoznikom in posrednikom, ki so navadno del kriminalnih združb. Ta nova listina naj bi s svojim sprejetjem, tako avtorji listine, končala ilegalne migracije in s tem uničila posel kriminalnim združbam.
Nov zahrbten poizkus
Prosilci bodo torej v primeru sprejetja te zakonodaje lahko za vizum zaprosili na vseh veleposlaništvih držav članic EU (do sedaj so imeli to možnost le na veleposlaništvih Nemčije, Francije, Italije, Španije, Belgije in Andore), kjer pa naj bi uvedli visoke varnostne standarde in preverili vsakega prosilca, ali je njegova zahteva utemeljena; do vizumov naj bi bili upravičeni samo tisti, ki so dejansko preganjani. Seveda pa je vprašanje, kako bodo diplomatski uradniki preverili ozadje ljudi v državah, kjer niti tamkajšnje oblasti ne vedo natančno, koliko prebivalcev sploh imajo. Kako bodo lahko preverili, kdo je dejansko ogrožen in kdo ne? To pomeni, da uvedba tega vizuma ne bo praktično nič zmanjšala “posla” kriminalcev in da bodo migranti večinoma še naprej potovali proti Evropi ilegalno s pomočjo kriminalnih združb in drugih posrednikov. Pomen tega vizuma je samo v tem, da bodo lahko levo liberalni odvetniki zagnali vik in krik, češ da proti delu migrantov poteka diskriminacija, levičarsko usmerjena sodišča pa bodo takoj začela izdajati sodbe, češ da je diskriminacija prepovedana, kar pomeni, da bodo za popravo te “krivice” naložili članicam EU, naj vsakemu migrantu, ki se bo prikazal na njihovi meji, avtomatsko izdajo ta “humanitarni” vizum. S tem pa bo omogočen pravi namen tega zakonodajno-političnega manevra: izsiliti čim bolj odprta vrata za množične migracije.
Zagovornikom migracij se mudi
Zagovornikom množičnih migracij se seveda mudi, saj se pripravljajo na nov migrantski val, ki se zbira na vzhodu Evrope. Po napovedih v grških, bosanskih in srbskih medijih pričakujejo okoli 80 tisoč migrantov, ki bodo odšli proti državam članicam EU. Zatorej mora biti vse pripravljeno, da se bo ta množica lahko hitro “absorbirala” in razpeljala po Evropi, saj se zagovorniki migracij še dobro spominjajo reakcije evropskih državljanov ob migracijah jeseni 2015 in revolta, ki je sledil in dvignil priljubljenost protimigrantskih strank. Migrantski val bi torej radi hitro in čim bolj nevidno “zapakirali, pospravili in dostavili” ter ga potem vsilili Evropejcem. Evropski komisiji pa se mudi še iz enega razloga. Ta čas je za ta predlog v Evropskem parlamentu pripravljenih glasovati 429 poslancev pri 41 vzdržanih in 194 glasovih proti. Čez tri mesece bodo nove volitve v Evropski parlament in kot kažejo ankete, je veliko vprašanje, ali bo novi sklic parlamenta tudi tako naklonjen migracijam, kot je sedanji.
Bogdan Sajovic