Z brexitom Velika Britanija popolnoma zapušča EU

Britanska premierka Theresa May (Foto: STA)

Odhod Velike Britanije iz EU bo pomenil konec njenih “visokih vsakoletnih prispevkov v EU”. Ko gre za uresničevanje prihodnjih odnosov z EU, si po koncu pogajanj o brexitu na Otoku želijo “proces po etapah”. S čistim brexitom Velika Britanija ne bo na pol noter in pol zunaj EU.

Britanska premierka Theresa May je v težko pričakovanem govoru o brexitu napovedala “čisti brexit”, torej popolno ločitev Otoka od struktur Evropske unije. Velika Britanija ne želi delnega ali pridruženega članstva v EU oziroma “česarkoli, kar bi za Britanijo pomenilo biti pol notri, pol zunaj EU.” Ne stremijo za modelom, ki ga že uživajo druge države, je še dejala premierka. V mislih je imela Norveško, ki ni redna članica unije, vendar ima popolni dostop do evropskega notranjega trga, vendar pa mora prispevati v proračun EU, državljanom EU pa omogoča življenje in delo na norveških  tleh.

Britanci ne stremijo k temu, da bi po odhodu iz EU obdržali delček članstva, je poudarila Mayeva. Brexit pomeni izstop iz enotnega evropskega trga. Velika Britanija bo ob odhodu iz povezave enotni trg zapustila, ker želi omejiti prihod priseljencev iz EU. Po brexitu se bo Mayeva zavzela za “obsežen prostotrgovinski sporazum” z EU. Globalna Velika Britanija mora imeti svobodo za sklepanje trgovinskih sporazumov z državami zunaj EU. Združeno kraljestvo mora povečati trgovanje z najhitreje rastočimi izvoznimi trgi na svetu.

Velika Britanija si po besedah Mayeve želi novega dogovora o carinski uniji
Kot je dodala Mayeva, je “odprtega duha”, ko gre za to, kako to doseči, prav tako želi “za trgovino odstraniti čimveč ovir”. Tako bi lahko šlo za povsem nov dogovor ali za dogovor, ki bi vključeval dele že obstoječih dogovorov. Odhod Velike Britanije iz EU bo pomenil tudi konec njenih “ogromnih vsakoletnih prispevkov v EU”, je ob tem še poudarila premierka. Ko gre za uresničevanje prihodnjih odnosov z EU, si po koncu pogajanj o brexitu na Otoku želijo izvedbo “procesa po etapah”. S tem bi se namreč izognili preveč brutalni, destablizacijski spremembi za gospodarstvo.

Velika Britanija res zapušča EU, ne pa tudi Evrope, prav tako si ne želi razkroja Evropske unije. Končni dogovor glede pogajanj o brexitu bo potrjeval britanski parlament in glasovanje bo predloženo obema domovoma parlamenta, preden bo brexit stopil v veljavo. Mayeva želi do konca marca s sprožitvijo 50. člena lizbonske pogodbe začeti postopek razdružitve z EU. Treba bo upoštevati odločitev britanskega vrhovnega sodišča, ki še ni sporočilo, ali se bo morala Mayeva prej posvetovati s parlamentom. To naj bi bilo znano do konca januarja. Končnega dogovora med EU in Otokom glede brexita pa ni pričakovati pred pomladjo 2019, ko bodo končana pogajanja, ki trajajo dve leti. 

B. J., STA