Pričanj o mučenjih in likvidacijah v času po drugi svetovni vojni s strani komunistov ni videti konca. Še eno grozljivo dejanje, nepozabno mučenje in umor dveh Dragic Pavković, se je zgodilo v Šibeniku pri Širokem Brijegu konec jeseni 1947. Dragica je bila na praznik vseh svetih odpeljana na Cerove Doci v hišo Spržića, kjer je bila zaprta in mučena. Priče pravijo, da so jo v teh mrzlih zimskih dneh slačili do nagega. Nago so jo porivali v korito, polno vode, in ko je voda zmrznila, so z nje trgali led in z njim vred kožo in meso.
Med vsem tem mučenjem so ji postavljali vprašanja in ji dajali “najbolj blage pogoje”, da bi jim razkrila, kje se skrivajo preostali, a tega ni storila. Mučili so jo 40 dni, bilo je grozno in popolnoma nečloveško. Kot mati, kot žena pokojnika, ki so ga ubili na enak način, in kot katoličanka si ni dopustila, da bi bila izdajalka, poročajo v Komunističnih zločinih.
Njena somučenica je bilo dekle z istim imenom. Ujeli so jo, da bi jim povedala, kje se nahajajo njen brat in drugi pobegli. Odvedli so jo v mestni zapor v nedelujočem župnijskem uradu v Izbićnu. Ker je bila mlado in lepo dekle, so seveda vsi vedeli, da je prišla v zapor, in opazili so, da ime lepe, bele zobe. Ko so jo 12. decembra ustrelili, ni imela niti enega zoba več. Čeljust tega mladega dekleta je bila popolnoma zdrobljena. Obe Dragici sta pokopani na mestu, kjer sta bili ustreljeni, v istem grobu, obrnjeni ena proti drugi. Njun spomenik so postavili še v času komunizma.
A. G.