Pet agentov kanadske varnostno-obveščevalne službe (CSIS) je vložilo tožbo proti vodstvu in jih obtožilo homofobije, rasizma, islamofobije, poniževanja in zlorabe. Zaposleni od CSIS zahtevajo 27,7 milijona ameriških dolarjev in v izjavi poudarjajo, da agencija predstavlja delovno mesto, kjer so razširjeni diskriminacija, nadlegovanje, ustrahovanje in zloraba pooblastil, kjer je uprava dopustila poniževanje, ogrožanje in zlorabljanje delovne sile.
Iz dokumenta je razvidno, da upravo obtožujejo, da ni omogočila le razcveta tovrstne kulture, ampak je aktivno spodbudila to kulturo, ki odprto zavrača in se posmehuje spoštljivim delovnim normam. “Tovrstni ton in pristop je bil narekovan z vrha in sprejet v celotni organizaciji, kar prispeva k oblikovanju okolja, v katerem zaposleni mislijo, da je za poklicno napredovanje nujno zavračanje spoštljivega delovnega okolja.”
Tožba napisana na 54 straneh
Tri uslužbenci, ki tožijo agencijo, so po navedbah Russia Today muslimani, eden izmed njih je gej, drugi pa je črnec. Vsi tožniki, njihovi šefi in kolegi, so v tožbi, dolgi 54-strani, zapisani le s psevdonimi. Obveščevalec, imenovan z imenom Alex, svojo službo opravlja že 15 let in je med drugim gej ter ima muslimanskega partnerja. V pritožbi trdi, da mu je eden izmed vodij poslal elektronsko sporočilo, v katerem je pisalo: “Pazljivo, da vas vaši muslimanski sorodniki ne obglavijo med spanjem, glede na to, da ste homoseksualec.” Drugi šef, z imenom Joe, pa naj bi zapisal: “Si samo peder, ki se v ihti skriva v svojem majhnem kotu.”
Poleg tega je Alex izpostavil, da naj bi bil s strani vodstva in kolegov opozorjen, da bo vložitev uradne pritožbe vplivala na to, da bo vse še težje. Po vložitvi pritožbe v lanskem letu mu naj ne bi bilo več treba prihajati na sestanke vodstva. Dejal je tudi, da so se po bolniškem dopustu na delovnem mestu razširile različne govorice. Zaradi tega naj bi trpel zaradi hudih napadov panike, slabega razpoloženja, depresije, izgube teže, nespečnosti in simptomi posttravmatske stresne motnje.
Druga zaposlena z imenom Bahira je muslimanka z afriškim poreklom, ki v službi že 15 let. Po tem, ko je na delovnem mestu začela nositi hidžab, naj bi jo vprašali, kako bo lahko nadaljevala z opravljanjem svojih dolžnosti. Po besedah Bahire naj bi morala opraviti test s poligrafom in 10-urno zasliševanje glede njenih muslimanskih aktivnosti in stikov. Od januarja je na bolniškem dopustu, ker naj bi trpela zaradi anksiozno-depresivne motnje. Tretjemu zaposlenemu, z imenom Cemal, naj bi eden od voditeljev dejal, naj se pritoži Alahu. Ta pa naj bi vodjo slišal, ko je dejal, da ne bodo zaposlovali ljudi z muslimanskimi imeni, zaradi česar mu je bilo onemogočeno napredovanje. Tako kot Bahira je tudi Camal od januarja na bolniškem dopustu. “Kultura CSIS je sovražna do muslimanov in zato gre za več kot za neprijazno delovno okolje – predsodek nezaupanja do muslimanov je globoko zakoreninjen, uporablja se jih po potrebi, ampak ne predstavljajo del ekipe.”
Četrti pritožnik, rojen v Maroku, trdi, da naj bi bil obtožen, da je maroški vohun, strupeno službeno okolje naj bi vplivalo k propadu njegovega zakona. Ta naj bi doživel številne grožnje in govorice, kar naj bi negativno vplivalo na njegovo psihično počutje in kariero, zato je že eno leto na bolniškem dopustu. Peta pritožnica je prva črnka, zaposlena v CSIS, kjer dela že 16 let. Ženska navaja, da naj bi večkrat slišala, da naj bi bila povišana samo zato, ker je črnka, kar naj bi prispevalo k njeni izolaciji in osramočenosti. Tudi ona je od januarja na bolniškem dopustu, ker naj bi ta trpela zaradi anksiozno-depresivne motnje, tesnobe in depresije.
Agencija se je na obtožbe že odzvala
Poleg tega so tožniki zatrdili, da so vodilni večkrat podajali podcenjevalne komentarje glede zaposlenih in muslimane označevali kot krvi željne morilce ali kot teroriste. Šef CSIS David Vigneault, kjer je 3300 zaposlenih, je zavrnil komentiranje posameznih obtožb in dejal, da kanadsko-obveščevalna služba zelo resno upošteva vsakršne obtožbe glede neprimernega vedenja in ne tolerira nikakršnega nadlegovanja, diskriminacije ali ustrahovanja pod kakršnimi koli pogoji.
N. Ž.