Poljska je zavrnila zahtevo Evropske komisije, naj izvede reformo sodstva, ki je po mnenju slednje nujna, da ta država iz Višegrajske skupine postane pravna v vseh pogledih.
Poljska je s tem tvegala, da bodo njene glasovalne pravice izločili iz 28-članske skupine, vendar pa takšen ukrep zahteva popolno soglasje, za kar pa je Madžarska že izjavila, da tovrstne sankcije proti Poljski ne bo podprla.
Do spora je prišlo zaradi imenovanja sodnice Julie Przylebske
Evropska komisija je poljski vladi poslala sporočilo, da imajo rok do konca februarja, ko naj začnejo izvajati ukrepe, ki se nanašajo na delo ustavnega sodišča, ter da odpravijo domnevno sporne zakonodajne odločitve. Sporočilo Evropske komisije je prišlo potem, ko je predsednik Andrzej Duda imenoval kandidatko iz vrst evroskeptikov, natančneje iz stranke Zakon in pravičnost (PiS), za novo vodjo ustavnega sodišča. Kmalu zatem je Komisija izjavila, da je postopek, ki je privedel do imenovanja sodnice Julie Przylebske za predsednico ustavnega sodišča “v osnovi pomanjkljiv z vidika pravne države”.
Napetosti med Brusljem in Varšavo že iz leta 2015
Kritiki so obtožili vladajočo stranko Zakon in pravičnost, da je njihov cilj ustavno sodišče ‘oplemenititi’ s svojimi podporniki, ne glede na njihove sposobnosti, ter da izpodbijajo zakone, ki jih je sprejela prejšnja oblast. Novoizvoljena vlada namreč ni hotela priznati imenovanja novoimenovanih ustavnih sodnikov, zato je na njihovo mesto imenovala druge osebe, ki pa so povezane s stranko PiS. Hkrati so uvedli še dvotretjinsko večino ustavnih sodnikov, kot pogoj za razveljavitev zakona. Napetosti med Varšavo in Brusljem se nenehno povečujejo že od leta 2015, ko je stranka PiS prišla na oblast in poskrbela za izvajanje večjega nadzora nad državnimi tožilci.
“Poljska je spremembe izvajala v skladu z evropskimi standardi”
Poljsko zunanje ministrstvo pa je v tem tednu dalo izjavo na pomisleke Evropske komisije. Na svoji spletni strani so zapisali, da je Poljska spremembe izvajala v skladu z evropskimi standardi in s tem ustvarila “prave pogoje za normalno delovanje” ustavnega sodišča. Ministrstvo je še zapisalo, da “obstoječi politični spor okoli načel delovanja ustavnega sodišča ne more biti podlaga za oblikovanje trditev, da obstaja sistemsko ogrožanje pravne države”.
Poljaki s prstom pokazali na nizozemskega socialista: “Njegove besede so politično motivirane.”
Prav tako je poljsko zunanje ministrstvo obtožilo podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa o “stigmatizaciji” Varšave in “igranju politike”. Timmermans je bil namreč eden najbolj glasnih politikov, ki so pozvali Varšavo, naj izvede sodno reformo, ker naj bi bila zdajšnja neustavna. Nizozemskega socialista so tudi obtožili, da “poziva druge države članice, naj ustvarijo skupno fronto z Evropsko komisijo proti Poljski”. Omenjeno ministrstvo še trdi, da so bile Timmermansove besede politično motivirane in namenjene stigmatizaciji Poljske.
Timmermansovo nagovarjanje je očiten primer kršenja pravil
Timmermans pa je že odgovoril na obtožbe Poljske, in sicer: “Jasno je, da Komisija ne more delovati sama. Države članice in Komisija morajo držati skupaj. Vsakdo mora prevzeti svojo odgovornost.” Poljsko ministrstvo pa na to odgovarja: “(Timmermansov poziv) drugim državam članicam, da ustvarijo skupno fronto z Evropsko komisijo proti Poljski, je očiten primer kršenja teh pravil.”
Madžarska: “Sankcij proti Poljski ne bomo podprli!”
Po pisanju spletne strani Euractiv bi spor med Evropsko komisijo in Poljsko lahko privedel do tega, da bi Bruselj kaznoval Varšavo, vendar pa bi moralo biti kakršno koli dejanje podprto s pozitivnimi stališči vseh držav članic EU. Madžarska pa je že dejala, da ne bo podprla sankcij. Zato tuji mediji že pišejo, da je Bruselj izgubil bitko proti Poljski. Še več, nekateri pravijo, da Bruselj te bitke sploh ne bi smel začeti, saj v času, ko se Evropska unija sooča s toliko zunanjimi krizami, ne bi smela zaostrovati notranje delitve. Poleg tega so na poljskem zunanjem ministrstvu zapisali, da bi moral dialog med Komisijo in državami članicami temeljiti na pravilih spoštovanja suverenosti, objektivnosti in nacionalne identitete. “Podpredsednika Evropske komisije pozivamo, naj ustavi tovrstna dejanja,” so še zaključili.
Marjanca Scheicher