Poljska v bran zgodovinski resnici in proti temu, da se ji pripisuje odgovornost ali soodgovornost za nacistične zločine Tretjega rajha!

Datum:

Na uredništvo Nova24TV so se obrnili z Veleposlaništva Republike Poljske v Ljubljani in poudarili namen novele zakona o Inštitutu za narodni spomin (IPN), to je, da se poljskemu narodu ali poljski državi preneha pripisovati odgovornosti ali soodgovornost za nacistične zločine, ki jih je izvedel Tretji rajh.

Eden izmed tovrstnih primerov, ki bodejo v oči, je uporaba besedne zveze “poljska koncentracijska taborišča”. Takojšnji odzivi poljskih diplomatskih predstavništev so v teh in podobnih primerih nujni, vendar po dosedanjih izkušnjah to ni dovolj. Dejanja, za katera je zagrožena kazen, bodo podrobneje opisana; namen kazni je preventiva pred namernim šikaniranjem Poljske. Sodišče bo odločalo o vsakem primeru posebej.

Zakon brani zgodovinsko resnico
Novela zakona je tako uperjena zgolj proti osebam, ki javno in kljub drugačnim dejstvom žalijo poljski narod ali poljsko državo oziroma na drugačen način vidno zmanjšujejo resnično odgovornost storilcev. Natančneje, zakon ni uperjen proti nobenemu narodu, tudi Izraelu ne, niti ne bo omejeval raziskovalne dejavnosti ali umetniškega izražanja, kar je eksplicitno navedeno v tretjem odstavku 55. a člena zakona. Poleg tega ne bo kaznovano namigovanje k sramotnim primerom zločinov, ki so jih izvedle posamezne osebe (gre za konkretne navedbe oseb), ne glede na njihovo narodnost. Zakon brani zgodovinsko resnico in dobro ime države ter poljskega naroda. Odločno pa se zoperstavlja obrambi zločincev, ne glede na njihovo narodnost.

Podobne regulative poznajo številni pravni redi (tudi v Izraelu), ki prepovedujejo širjenje laži o holokavstu. Po našem mnenju laži o Auschwitzu vključujejo trditve, ki niso podprte z dejstvi; gre za uporabo besedne zveze “poljska taborišča smrti” ali pa za pripisovanje odgovornosti Poljski za holokavst. Velja izpostaviti, da določila zakona o Inštitutu za narodni spomin izhajajo iz okvirnega sklepa Sveta EU 2008/913.

Presenečenje nad odzivom Poljske
Vlada Republike Poljske je presenečena nad odzivom predstavnikov oblasti Izraela. Prvič, novela zakona ne predstavlja nikakršne grožnje vsebinskim javnim razpravam o holokavstu. Drugič, besedilo novele ustave je bilo javno dostopno več kot leto in pol, o noveli so potekale številne javne razprave. Stalni odbor Sveta ministrov je sprejel osnutek zakona 3. junija 2016, prva obravnava v parlamentu je bila 6. oktobra 2016. 15. julija 2016 se je vodstvo ministrstva za pravosodje, ki je vodilo postopek za pripravo zakona, sestalo z veleposlanico Izraela Anno Azari, ki je izrazila nekatere pomisleke k osnutku zakona. Upoštevajoč mnenja različnih ustanov in organizacij, tudi izraelskega veleposlaništva, je bil osnutek zakona dopolnjen s tretjim odstavkom 55. a člena, s čimer je zagotovljena svobodna dejavnost na znanstvenem in umetniškem področju.

“V zadnjih mesecih, ko so potekali sestanki vodstva ministrstva za pravosodje s predstavniki izraelskega veleposlaništva, tudi z veleposlanico Azari, na primer 6. julija in 17. oktobra 2017, veleposlaništvo ni podalo nobenih pripomb na osnutek zakona o IPN. To pomeni, da izraelska stran ni imela dodatnih pripomb, čeprav je poznala dopolnjeni osnutek zakona o IPN,” poudarjajo na Poljskem. Še več, Poljska in Izrael sta 22. novembra 2016 podali skupno izjavo o obsodbi uporabe neustreznih poimenovanj in spominskih oznak, kot so npr. “poljska koncentracijska taborišča”. Mogoče je razumeti, da je Izrael podpisal izjavo, pri čemer so mu bile znane načrtovane spremembe zakona o IPN.

Obstajala bodo prizadevanja za vzdrževanje in krepitev dialoga z Izraelom
Poljska si bo tudi v prihodnje prizadevala za vzdrževanje in krepitev dialoga z Izraelom, mogoče tudi z mešano skupino za razreševanje zgodovinskih vprašanj na ravni vlad, vendar se bo še naprej bojevala za zgodovinsko resnico in dobro ime Poljske v svetu. Med drugo svetovno vojno, po napadu Tretjega rajha, ko se je Poljska znašla pod nemško okupacijo, ni nihče, ki je deloval v imenu Poljske in poljskega naroda, nikoli sodeloval z nacisti. Čeprav je treba govoriti in obsojati dejanja posameznih Poljakov, ki so sodelovali z Nemci, se ne moremo strinjati s tem, da se poljskemu narodu pripisuje soodgovornost za holokavst. To je javno potvarjanje zgodovine.

Foto: iStock

Poljska podzemna država je izročanje Judov Nemcem kaznovala s smrtjo
Decembra 1942 so oblasti Poljske podzemne države ustanovile posebni urad za pomoč Judom – Svet za pomoč Judom, ki je deloval pod vzdevkom Żegota. Šlo je za edino tovrstno organizacijo v okupirani Evropi. Poljska podzemna država je izročanje Judov Nemcem kaznovala s smrtjo. Stališče vodstva ljudskega odpora se je 18. marca 1943 glasilo: “Vsak Poljak, ki sodeluje pri njihovem [nemškem] morilskem početju, bodisi z izsiljevanjem ali ovajanjem Judov, se okorišča s težkimi razmerami Judov ali pa sodeluje pri razgrabljanju njihove lastnine, zagreši velik zločin proti zakonom Republike Poljske in bo nemudoma kaznovan.”

Poljska in Izrael sta žrtvi uničevalne politike nacistične Nemčije. V preteklosti sta bili obe žrtvi napadov sosedov. Imata skupno izkušnjo življenja v ujetništvu in brez državnih struktur. Konflikt med državama o tem, kdo je odgovoren za holokavst, pa je uresničitev želja njunih zgodovinskih sovražnikov. Ševah Weiss, nekdanji veleposlanik Izraela na Poljskem in nekdanji predsednik kneseta, je povedal: “Želim si, da bi mladi Judje izvedeli resnico, da so bile v številnih evropskih državah vlade, ki so sodelovale z Nemci: Francija, Norveška, Slovaška, Madžarska, Hrvaška; poljska država pa ni sodelovala s Hitlerjem! Prav Poljska je bila svetla izjema v Evropi. Nikoli niso obstajala poljska koncentracijska taborišča, nikoli!”

Poljsko ljudstvo simpatiziralo z Judi
Šmul Zygielbojn, generalni sekretar judovskega odseka v Osrednji sindikalni komisiji ter član Narodnega sveta Republike Poljske v Londonu, je v svoji knjigi iz leta 1942 Stop Them Now. German Mass Murder of Jews in Poland, napisal naslednje: “Na tem mestu moram spomniti na to, da je poljsko ljudstvo simpatiziralo z Judi in jim nudilo vsakovrstno pomoč. Na solidarnost poljskega ljudstva lahko gledamo z dveh vidikov: prvič, gre za skupno trpljenje, in drugič, za skupni boj proti nečloveškemu okupatorju. Boj z zalezovalci je trajen, neomajen, skriven, odvija se celo v getu, v tako groznih in nečloveških pogojih, da jih je pogosto težko opisati ali si jih predstavljati. /…/ Judovsko in poljsko ljudstvo sta v stalnem stiku, izmenjujeta si časopisje, podatke in navodila. Zidovi geta niso ločili judovskega ljudstva od resničnosti. Poljska in judovska skupnost se ves čas skupaj bojujeta za skupni cilj, tako kot sta se bojevali dolga leta v preteklosti.”

Foto: iStock

Uradni naziv Auschwitz-Birkenaua, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine, se od leta 2007 glasi: „Auschwitz-Birkenau. Nemško nacistično koncentracijsko in uničevalno taborišče (1940–1945),” pred tem se je imenovalo zgolj „koncentracijsko taborišče Auschwitz”. Za to pozitivno spremembo je odgovorna takratna vlada Prava in pravičnosti (PiS), natančneje pokojni namestnik ministra na Ministrstvu za kulturo in narodno dediščino Republike Poljske, Tomasz Merta. Pobudo za spremembo naziva sta na zasedanju Unesca skupaj vložili Poljska in Izrael. Novo poimenovanje je  brez glasu proti podprlo več kot sto petdeset držav, med njimi Nemčija.

Ameriški raziskovalec, ki se posveča preučevanju vprašanj, povezanih s Poljsko, Richard C. Lukas, v svoji knjigi z naslovom Zapomniany holokaust. Polacy pod okupacją niemiecką 1939-1944 (Pozabljeni holokavst. Poljaki pod nemško okupacijo med letoma 1939–1944) ugotavlja, da število preživelih [v holokavstu] lahko niha med 40.000–50.000 in 120.000. Po podatkih Inštituta za narodni spomin je bilo rešenih med 30.000 in 120.000 oseb judovske narodnosti. Več kot četrtina vseh t. i. pravičnih med narodi so Poljaki. Gre za najštevilčnejšo skupino, katere število pravičnih stalno narašča. V nasprotju z državami Zahodne Evrope je bila na Poljskem za pomoč Judom zagrožena smrtna kazen.

Zakon uperjen proti zanikanju holokavsta
Namen novele zakona o IPN je boj za resnico o drugi svetovni vojni in o zločinih, ki so bili storjeni med drugo svetovno vojno judovskemu ljudstvu. Je boj za resnico, ki smo jo dolžni tako žrtvam druge svetovne vojne kot tudi tistim, ki so posvetili svoje življenje reševanju soljudi. Poljska se bo vedno bojevala za spomin in resnico o holokavstu, vendar pa spomina brez resnice ne more biti. Številni ljudje so se ustavili ob tem, da naj bi novi predpisi omogočili preganjanje oseb, ki pripisujejo poljskemu narodu odgovornost za nacistične zločine. Ne smemo pa pozabiti, da bo ta predpis omogočil tudi kaznovanje oseb, ki “evidentno zmanjšujejo odgovornost tistih, ki so resnično izvajali zločin”. Ta zakon je uperjen proti zanikanju holokavsta; slednje je kaznivo tudi v številnih državah po svetu, npr. v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Belgiji. Zakon je bil sprejet dan pred mednarodnim dnem spomina na žrtve holokavsta, ker se želi poljski narod priključiti temu mednarodnemu boju za spominjanje holokavsta.

N. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

V Lendavi s subvencijami nad stanovanjski problem

Občina Lendava je objavila Javni razpis za subvencioniranje reševanja...

Voznik začetnik po dolenjski avtocesti z 254 km/h

Policisti Specializirane enote za nadzor prometa Generalne policijske uprave...

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...