Vse od velikega jesenskega migrantskega vala leta 2015 število tujcev v nemških zaporih narašča, s tem pa počasi iz nemških zaporov izginja tudi nemški jezik, poroča nemški časnik Berliner Morgenpost. V Hamburgu, drugem največjem nemškem mestu, je v zaporih kar 58 odstotkov tujcev, v Berlinu jih je že 47 odstotkov, podobne številke blizu 50 odstotkov so tudi v Severnem Porenju. Na Bavarskem se ta delež približuje že 43 odstotkom tujcev, v zaporih v Turingiji, nekdanji Vzhodni Nemčiji, pa je prav tako že blizu 15 odstotkov, čeprav tujcev pred tremi leti praktično sploh še ni bilo.
Kot je povedal izvršni direktor nemškega zaporniškega komiteja Horst Hund, je za hitro naraščajoče število tujcev v nemških zaporih v veliki meri zaslužna velika migrantska kriza, ko je v Nemčijo po balkanskem koridorju, ki je šel tudi čez Slovenijo, vstopilo več kot tri milijone ilegalnih migrantov. “Trend dviganja števila tujcev je opazen od jeseni leta 2015,” Hunda citirajo pri Berliner Morgenpostu.
Kot poudarja Hund, v nemških zaporih strmo narašča potreba po jezikovnih tečajih, pazniki pa bodo verjetno v prihodnje morali opravljati posebne tečaje, da bi obvladovali zapornike iz povsem drugih kultur in običajev. O tem že razmišljajo v zvezni deželi Turingija, kjer je uvedbo tečajev napovedal tamkajšnji pravosodni minister Dieter Lauinger.
Nemški zapori so posledično vse bolj nemirni in kaotični, zaporniki se razburjajo, ker jim pazniki navodil ne dajejo v njihovem maternem jeziku, zato vse pogosteje prihaja do verbalnih konfliktov in celo fizičnih obračunavanj.
Manj težav pa imajo pazniki na Bavarskem, kjer po podatkih pravosodja zapornikom pomoč nudijo kar pazniki sami, ki imajo tudi sami večinoma migrantsko poreklo, zato nastopajo v vlogi tolmačev, ki lahko bolje ocenijo kulturne posebnosti že zaradi lastnih izkušenj.
T. F.