Poslovil se je dr. Marko Veselica, hrvaški Nelson Mandela

dr. Marko Veselica

“V začetku je bila Beseda in ta je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. A v SFRJ je bila beseda zločin.” Takšen je uvod v eno najbolj odmevnih knjig hrvaške sodobnosti, Klic zavesti iz hrvaške Sibirije, ki jo je ob zlomu komunističnega sistema izdal dr. Marko Veselica, hrvaški Nelson Mandela, kot so mu rekli.

Dr. Marko Veselica je 17. februarja odšel k večni Besedi. Njegova beseda in njegovo življenje pa ostajajo pričevanje človeške pokončnosti, nezlomljivosti in vere v prihodnost hrvaškega ter drugih narodov. Četudi so njegove posmrtne ostanke danes ob 15. uri na zagrebškem Mirogoju, ob častni straži nekdanjih političnih zapornikov iz nekdanje Jugoslavije, položili v zemljo, ki jo je tako ljubil, je prav v trenutku slovesa njegov zgled – in z njim njegova bit – toliko bolj navzoča in toliko bolj živa. Zakaj?

Bil je eden najbolj prepoznavnih obrazov na Hrvaškem
Dr. Marko Veselica je eden najbolj prepoznavnih obrazov 20. stoletja na Hrvaškem. Rojen je bil 9. januarja 1936 v mestu Glavice blizu Sinja. Gimnazijo je končal v Sinju, iz ekonomije je diplomiral in doktoriral na Univerzi v Zagrebu. Leta 1967 je postal docent na Ekonomski fakulteti. V svojih nastopih na fakulteti in v družbenem življenju se je zavzemal za tržno ekonomijo in demokratične spremembe v Jugoslaviji.

V času hrvaške pomladi je zastopal mesto Zagreb v družbenopolitičnem zboru Zvezne skupščine SFRJ, prav tako je leta 1972 vodil hrvaško Matico, ko je bila proti njemu in še ostalim desetim članom sprožen politično montiran proces, pod krinko “kontrarevolucionarnega napada na državno in družbeno ureditev Jugoslavije”, ki sta mu sledila sojenje in dolgoletni zapor.

Po prestani zaporni kazni mu je bilo prepovedano javno nastopanje, zato so ga leta 1981 ponovno prijeli in zaprli zaradi podpisa peticije, s katerim je zahteval izpustitev političnih zapornikov, še posebej pa zaradi intervjuja za nemški Der Spiegel z naslovom “Smrtna bolezen Jugoslavije”.

V zaporu je preživel dvanajst let
Skupno je v zaporu preživel dvanajst let, po prestani kazni pa ni želel pobegniti iz Jugoslavije v emigracijo zaradi morebitne likvidicije s strani UDBE, kot se je to dogajalo številnim disidentom iz nekdanje skupne države. Zaradi pokončne drže ga je Amnesty International imenovala “zapornik zaradi vesti”. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil pobudnik ustanovitve stranke HDZ, kasneje pa Hrvaške demokratske stranke in Hrvaške krščanske-demokratske unije. Hodil je tudi v Ljubljano in se srečeval s člani uredništva Nove revije, še posebej z Rudijem Šeligo.

V letih od 1995 do 2000 je bil poslanec Hrvaškega sabora
Leta 2014, v času procesa Patria, je kljub hudi bolezni aktivno sodeloval pri nastanku peticije z naslovom Z resnico in svobodo nad laž in prisilo, ki je bila predstavljena na komisiji državnega zbora za peticije in človekove pravice ter širši slovenski in evropski javnosti na javni tribuni v Ljubljani. Tedaj je z Davidom Tasićem, Ademom Demacijem, Ivanom Zvonimirom Čičkom, Marko Grubišičem, Vicem Vukojevičem, Džemaludinom Latićem in premnogimi političnimi zaporniki v nekdanji SFRJ izrazil prepričanje, da je Janez Janša obsojen zaradi političnih razlogov ter da je v posledici žrtev montiranega političnega procesa.

V peticiji so med drugim zapisali:
“V letošnjem letu obhajamo 25. obletnico padca Berlinskega zidu in s tem simbolični konec delitve Evrope na svobodni in demokratični del ter na socialistične države, v katerih so bile človekove pravice – na čelu s svobodo izražanja in političnega delovanja – na silo zatrte. Ta nesrečna delitev ni minila zaradi modrosti političnih voditeljev, ampak zaradi neugasljivega hrepenenja ljudi po svobodi in pravičnosti ter spričo neustrašnih posameznikov, disidentov, ki so imeli dovolj poguma, da so za dosego teh vrednot zastavili svoje kariere, svobodo, nekateri celo življenje. Nič jih ni zlomilo. Nasprotno, njihov duh je prevzel in navdušil množice in naposled sta resnica in svoboda premagali laž in prisilo. Eden od najbolj vidnih znanilcev demokratičnih sprememb na območju nekdanje Jugoslavije ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil Janez Janša, ki se je s svobodo misli in besede zoperstavil jugoslovanski vojski in zaradi tega postal politični zapornik. Janez Janša je bil kasneje kot človek in politik eden najzaslužnejših za osamosvojitev Slovenije in njeno polno integracijo v mednarodno skupnost. Pri svojem političnem delovanju si je predvsem zaradi odločnega boja proti ostankom nekdanjega režima v medijih, politiki, gospodarstvu in pravosodju nabral številne nasprotnike. Ti so za njegovo odstranitev iz političnega življenja pripravljeni poteptati prav vsa ustavnopravna jamstva, na čelu s človekovimi pravicami. Zato kot politični zaporniki iz časa komunističnega totalitarizma, vse navedene regresivne trende v demokratični Sloveniji ostro obsojajo in jih zavračajo.”

Dr. Marko Veselica, hrvaški Nelson Mandela, kot so ga klicali na Hrvaškem, je – tako tudi leta 2014 s podpisom peticije z naslovom Z resnico in svobodo nad laž in prisilo – dokazal svojo neomajno privrženost vrednotam svobodne, demokratične in pravične družbe, temelječe na človekovih pravicah in vladavini prava, kot najpomembnejšimi pridobitvami sodobnih držav v transatlantskem prostoru.