Pretresljiva zgodba severnokorejske prebežnice: “Mislila sem, da lahko severnokorejski diktator bere moje misli!”

Yeonmi Park. (Foto: epa)

Pred nami je resnična življenska zgodba dekleta, ki se je rodilo v najbolj izolirani in skorumpirani državi na svetu. Yeonmi Park je pri 13 letih skupaj z materjo in sestro pobegnila iz totalitarne diktature Velikega vodje. S pomočjo tihotapcev z ljudmi so prebegnile na Kitajsko, kjer jih je namesto svobode čakala nova nočna mora. Z materjo sta bili na milost in nemilost prepuščeni tihotapcem, prodani kot sužnji in prisiljeni v prostitucijo. Dve leti kasneje se je podala na pot skozi smrtonosno puščavo Gobi in prispela v Mongolijo, kjer je zaprosila za status begunca. Svetovno slavo je doživela s svojim govorom na srečanju One Young World. Danes je polno zaposlena aktivistka za človekove pravice Severnokorejcev, hkrati pa ena redkih, ki javno in odkrito kritizira Kitajsko zaradi njene politike vračanja beguncev v Severno Korejo. 

“Severna Koreja je nepredstavljiva država, tam je le en televizijska kanal, ni interneta, ljudje nimamo svobode, da bi peli, govorili, nosili ali mislili, kar hočemo,” začenja Yeonmi Park svojo pripoved o življenju pod komunistično diktaturo. Življenje v Severni Koreji je podrejeno čaščenju vladajoče dinastije Kim. V državi vlada stroga cenzura, ustrahovanje in popoln nadzor nad prebivalstvom. Parkova tako pod Kim Jon Unom ni nikoli videla ljubezenskih zgodb nobenih knjig, nobenih pesmi, nobenih medijev ali ljubezenskih filmov.

Ni Romea in Julije, vsaka zgodba je propaganda, ki propagira diktatorje dinastije Kim.” Izražanje dvoma o veličini severnokorejskega režima lahko v zapor ali celo smrt spravi tudi tri generacije družine.

“Ko sem imela štiri leta, me je mama posvarila, naj niti ne šepetam, da me tudi ptički in miši ne smejo slišati. Priznam: mislila sem, da lahko severnokorejski  diktator bere moje misli.”

Kljub temu da je njena družina sodila med premožnejši sloj Severih Korejcev, so njenega očeta obtožili nezakonitih poslov in zaprli. Takrat so se odločili za pobeg iz države. S pomočjo tihotapcev je skupaj z materjo in sestro prečkala reke in gorovja ter prispela do kitajske meje. “Na dan, ko sem pobegnila iz Severne Koreje, sem videla, kako so mojo mamo posilili. Posiljevalec je bil kitajski tihotapec. Sprva se je osredotočil name. Imela sem 13 let. V Severni Koreji imamo pregovor: Dekleta so šibka, a matere so močne. Mati je dovolila, da so jo posilili, da bi me rešila.”

Foto: iStock.

Potem ko je doživela izkušnjo življenja severnokorejskih beguncev na Kitajskem, je Yeonmi Park postala glasni kritik kitajske države, ki dovoljuje, da so prebežniki prepuščeni tihotapcem. 70 odstotkov severnokorejskih najstnic na Kitajskem je zatiranih, preganjanih in prodanih, življenje pa je včasih vredno manj kot 200 dolarjev. Na Kitajskem se jim je pridružil tudi njen oče, ki pa je zaradi bolezni kmalu umrl. “Morala sem ga pokopati ob 3. uri zjutraj, na skrivaj. Imela sem 14 let. Nisem mogla niti jokati. Strah me je bilo, da me bodo poslali nazaj v Severno Korejo,” je dodala ob spominu na ta dogodek.

Po dveh mučnih letih ji je z mamo uspelo prečkati puščavo Gobi. “Ko sem prečkala puščavo Gobi, sem bila prestrašena, mislila sem, da nikomur na svetu ni mar zame. Zdelo se mi je, da so z mano le zvezde.” V Mongoliji je zaprosila za status begunca, pot pa jo je kasneje vodila v Južno Korejo.

Parkova poudarja tudi potrebo po podpori in pomoči severnokorejskim prebežnikom, ki poskušajo pobegniti na svobodo. Svetovna javnost se mora informirati o kršenju človekovih pravic v Severni Koreji. Hkrati pa mednarodno skupnost poziva, naj od Kitajske zahteva prekinitev politike vračanja beguncev v Severno Korejo. “Nihče si ne zasluži, da je zatiran zaradi kraja rojstva. Moramo se manj osredotočati na režim in bolj na ljudi, ki jih pozabljamo,” je še dodala.

U. V.