Putinova kleptokracija: Tako je ruski predsednik poskrbel, da bo celotno bogastvo prešlo na njegovega zeta

Foto: youtube

Če se bomo v letu 2017 kaj naučili o svetovni politiki (in politikih), je pričakovati nepričakovano. Ruski predsednik Vladimir Putin je pripravljen na še en šestletni mandat, saj postaja vse bolj jasno, tako srbski Blic, da kljub 64 pomladim še nima naslednika po meri. Vendar, ste si kdaj zamislili, kako bi izgledal svet brez njega? Revija Ozy je analizirala možne ‘igralce’, ki lahko priskakljajo na oder, če bi Putin (se)skočil z njega. Seveda kot enega najbolj možnih akterjev omenjajo kar Kirila Šamalova, ki na Forbsovi lestvici kraljuje kot najmlajši ruski milijarder, v mednarodnem tisku pa je naveden tudi kot Putinov zet, čeprav ruski uradniki tega nikakor nočejo potrditi, češ da o zasebnem življenju predsednika ne dajejo izjav. Ker v Rusiji primanjkuje zasebnih medijev, je tudi Putinova zasebnost povsem mogoča.

Kiril Šamalov – levo. (Foto: epa)

Poročila se je s sinom očetovega prijatelja
Domnevni zet je sicer sin dolgoletnega Putinovega prijatelja Nikolaja Šamalova, ki je tudi njegov “kolega v hokeju”. Karen Davis, ki je napisala knjigo Putinova kleptokracija: Kdo si lasti Rusijo?, je razkrila: “Putin je iz mladega Šamalova naredil milijarderja in s tem olajšal prenos premoženja na naslednjo generacijo.” Njegov oče Nikolaj je sicer delničar v Ruski banki, ki jo je BBC označil za “osebno banko” ruskih oligarhov, in proti kateri ZDA in EU izvajajo sankcije po napetostih zaradi priključitve Krima leta 2014, vključno z nekaterimi bankami in poslovneži. Seveda pa je Nikolaj odlično poskrbel za svojega sina tako, da ga je “potiskal” v ospredje. Že pri svojih dvajsetih, dve leti, preden je zaključil s šolanjem, je imel Kiril pomembno vlogo v državnem plinskem podjetju Gazprom, ko pa je dopolnil 26 let, je postal podpredsednik SIBUR-ja, velikega petrokemičnega podjetja.

Tovarišijski kapitalizem, kjer ima celotno bogastvo le nekaj izbrancev
Vladimir Gelman, profesor politologije na univerzah v Sankt Peterburgu in v Helsinkih, pravi, da je “kapitalizem po vezah” prisoten povsod po svetu, Rusija pa je posebna zaradi številnih podjetij v državni lasti, katerih upravljanje je močno povezano eno z drugim ter seveda z državnim voditeljem. Gelman je še prepričan, da je osebni profit največja motivacija, da na položaj postavljajo svoje ljudi, s tem pa pridobijo še večjo politično moč in povezanost, dodaja pa, da do tega ne pride zgolj zaradi kleptokracije, temveč so ta podjetja popolnoma koristna tudi kot strateški cilji Rusije v povezavi z njihovo zunanjo politiko.

Šamalov je kmalu po domnevni poroki s Putinovo hčerko Katarino v SIBUR-ju kupil 17-odstotni delež, ki ga je dodal prejšnjemu 4,3-odstotnemu deležu. S tem je postal drugi največji delničar družbe. Milijarder je sicer postal tako, da je leta 2015 prodal delnice, prav tako kot Putin, pa tudi on ne komentira svojega bogastva.

Če bi bil Šamalov Putinov sin, bi bilo drugače
Zgodba med Putinom in Šamalovom močno spominja na zgodbo Donalda Trumpa in Jareda Kushnerja, ki je omrežil njegovo hčerko Ivanko, in kjer prav tako ni ugotovljenih nobenih nezakonitosti. Postavlja pa se vprašanje, če bi “Putin nenadoma izginil”, ali bi priložnost, družinske povezave in bogastvo izkoristil Šamalov in se povzpel na oblast? Tuji mediji so prepričani, da je veliko odvisno predvsem od okoliščin, v katerih bi Putin zapustil prizorišče. Gelman ostaja pesimističen, saj pravi, da verjetno v Rusiji ne bi bilo nič drugače kot pri ostalih svetovnih samodržcih. “Večina tovrstnih nasledstev je neuspešnih. Tudi tukaj ne bi šlo vse gladko, še posebej zato, ker ne gre za Putinovega sina, temveč zgolj za zeta.”

M. S.