Resnici je treba priti do dna: Albanija odpira arhive tajne službe nekdanjega komunističnega diktatorja Enverja Hoxhe

Foto: YouTube. Enver Hoxha je bil albanski diktator od leta 1944 pa do smrti leta 1985.

Albanska vlada je odprla arhive bivše tajne policije Sigurimi, ki je služila kot eden glavnih podpornih stebrov štiri desetletja dolgi diktaturi Enverja Hoxhe. Od padca komunizma je sicer minilo že več kot 25 let, a v želji po pacifikaciji albanske politične scene vlada zdaj odpira tajne dokumente, da bi se otresla obtožb, da še danes sodeluje s tajno policijo. Takšne obtožbe so namreč proti vladi pogosto uperjene brez kakršnihkoli dokazov, so pa vseeno zelo učinkovito orožje diskreditacije, poroča hrvaški časnik Jutarnji list.

V zloglasnih arhivih tajne policije Enverja Hoxhe se nahaja na mlijon strani dokumentov in več deset tisoč dosjejev.  Diktator, ki je Albaniji vladal do smrti leta 1985, še danes buri duhove in razdvaja albansko politiko.

Za časa Hoxheve diktature je bilo več kot 100 tisoč ljudi poslanih v prisilna delavska taborišča, 20 tisoč ljudi je končalo v zaporu, vsaj šest tisoč ljudi pa je bodisi izginilo bodisi bilo ubitih. Decembra lani je albanska vlada ustanovila neodvisen preiskovalni organ, ki bo v pomoč ljudem, ki se želijo skozi arhivske dokumente dokopati do resnice o usodi svojih bližnjih. Preiskovalni organ ima dovoljenje za izdajanje potrdil o nesodelovanju s komunističnim režimom, ki je danes v Albaniji pogoj za službo v javnem sektorju.

Foto: sta

Resnica je pomembna zaradi prihodnosti
Od padca komunizma pa do danes sicer ni bilo razkritih prav veliko političnih imen, ki so sodelovala s komunističnim režimom; kot poroča Jutarnji list, sta v 26 letih samo dva politika priznala, da sta bila povezana s tajno službo Sigurimi, posamezni komunistični politiki na nižjih funkcijah pa so se diskretno povlekli iz javnega življenja.

Kljub odprtju albanskih arhivov bo verjetno večina vprašanj o delovanju albanske državne tajne policije ostala neodgovorjena. V času tranzicije je bilo bojda uničenih večino dokumentov, kar je potrdil tudi direktor arhiva Ministrstva za notranje zadeve Kastriot Derviši. Kot je ta povedal za Jutarnji list, resnici ne bo lahko priti do dna, a je praktično nujno, da se ljudem razkrije vse temačne strani enega najbolj represivnih političnih režimov v 20. Stoletju.

L. S.