Evropska komisija bo predstavila nov zakonski akt, ki bo uvedel tako imenovane “humanitarne vizume”, ki bodo ilegalnim migrantom omogočili, da legalno zaprosijo za azil v EU, si čimer se še dodatno briše meja med migranti in begunci. Da se bo to zgodilo, smo napovedali že lansko leto, ko so najprej države EU v sodelovanju z afriškimi državami sprejele marakeško politično deklaracijo in nato še decembra Globalni dogovor o varnih, urejenih in rednih migracijah.
Po informacijah Evropskega parlamenta naj bi kar 90 odstotkov vseh “beguncev”, ki vstopijo v EU, to storilo na nelegalen način. EU tako po poročanju portala Voice of Europe priznava, da gre za ilegalne migrante, ki jim vseeno podelijo status beguncev.
Rešitev? Omogočiti ilegalnim migrantom pravno podlago, da zaprosijo za azil znotraj EU, četudi so v države članice EU vstopili nezakonito. EU trdi, da bi s takim ukrepom poskrbeli za konec tihotapljenja. “Humanitarne vize” bodo po trditvah predstavnikov EU vključevale preverjanje preteklosti iz varnostnih razlogov, s čimer naj bi s pomočjo mednarodnih in nacionalnih podatkovnih baz zagotovili, da so do azila upravičeni zgolj “res preganjani”.
Evropski politiki izdali svoje državljane
Prosilci za azil bodo tako lahko prošnjo oddali v elektronski ali pisni obliki na ambasadi ali konzulatu držav članic EU. Medtem pa niso bile najavljene nobene spremembe, s katerimi bi dejansko ustavili naval ilegalnih migrantov ali pa ga vsaj poskušali zmanjšati. Tako lahko rečemo, da se manj kot leto dni, odkar je bil podpisan marakeški politični dogovor, in vsega tri mesece od sprejetja Globalnega dogovora o varnih, urejenih in rednih migracijah v Marakešu uresničuje vse tisto, pred čemer smo svarili.
Namesto da bi razlikovali med migranti in begunci, se skozi evropsko zakonodajo utira pot, ki bo kategoriji izenačila. Namesto da bi ustavili prihod ilegalnih migrantov, se jih še spodbuja. Vse bolj jasno postaja, da smo državljani držav članic EU drugorazredni v primerjavi s skrbjo in pozornostjo, ki jo nastavljeni evropski birokrati namenjajo kriminalcem in ilegalcem. Trenutna Evropska komisija uživa v veliki večini, ki ji jo zagotavlja parlament. 429 predstavnikov podpira predlog, 41 se jih je vzdržalo, samo 194 pa jih je proti. Bližajo se evropske volitve, Evropski parlament je lahko še tako brezzoba ustanova, a zgolj tam imajo ljudje možnost izraziti nezadovoljstvo s trenutno vladajočo garnituro, ki določa komisarje, ki delujejo v prid EU, namesto da bi delovali v prid svojih državljanov.
V Nemčiji 62-odstotni porast števila prošenj za azil
V Nemčiji samo od januarja 2019 beležijo 62-odstotni porast števila oddanih prošenj za azil. Od 17.051 prošenj jih je kar ena tretjina iz Sirije, Iraka in Nigerije. Z novim zakonom bodo imele države članice 15 dni časa za sprejetje oziroma zavrnitev prošnje za azil. Prosilci pa bodo nato imeli še možnost pritožbe. Z drugimi besedami, nevladne organizacije bodo lahko na veliko oteževale delovanje državnih ustanov s preganjanjem vsake izmed zavrnjenih pritožb pred sodišči. Zaradi tega pojava, ki mu v angleščini pravijo “lawfare”, so Madžari sploh obdali državo s pasom obmejne ograje, ki služi kot tranzitno območje, ki ni uradno Madžarska.
Ivan Šokić