“Zdrsnili smo v čase nove hladne vojne,” so besede ruskega premierja Dimitrija Medvedjeva, ki so zaznamovale münchensko varnostno konvencijo. Čeprav je bil dogovor sprejet že pred konvencijo, seveda ni šlo brez medsebojnega obračunavanja Zahoda in Rusije. Konvencije se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki se je udeležil več bilateralnih srečanj, med drugim tudi s Kolindo Grabar-Kitarović.
Tik pred začetkom konference je bil v Münchnu dosežen dogovor o prekinitvi sovražnost v Siriji, ki predvideva okrepitev dostopa do humanitarne pomoči in končanje sovražnosti v enem tednu. To naj bi veljalo za vse – z izjemo teroristov Islamske države in Fronte al Nusra. Namen prekinitve sovražnosti je obnova mirovnega procesa.
-Turčija nadaljuje z napadi v Siriji, svet se boji izbruha vojne
Rusom ni všeč politika Nata
A na konferenci ni šlo tako gladko. Vpletene strani se niso mogle izogniti obtoževanju glede konflikta. Politika zveze Nato po besedah Medvedjeva ostaja neprijazna in do Rusije zaprta. “Skoraj vsakodnevno smo označeni za največjo grožnjo Natu kot celoti ali ločeno za Evropo ali Ameriko ali druge države,” je dejal ruski premier.
“Težko je vzpostaviti zaupanje, a se tega moramo lotiti. Naša stališča se razlikujejo, a ne tako kot pred 40 leti, ko je v Evropi stal zid,” je dejal Medvedjev.
Kritike na rusko napadanje zmernih upornikov
Ob tem pa je ameriški državni sekretar John Kerry Rusijo pozval, naj neha napadati zmerne upornike v Siriji. “Odločitve, ki bodo sprejete v prihodnjih dneh, tednih in nekaj mesecih, bi lahko končale vojno v Siriji,” je dejal in nadaljeval: “Ali pa lahko vodijo k temu, da bomo v prihodnosti soočeni z drugimi, zelo težkimi možnostmi,” je bil jasen Kerry.
S tem se je strinjal tudi ameriški senator John McCain, ki je bil kritičen do načrta, ki bi po njegovem prižgal zeleno luč za vojaško agresijo Moskve. “Putin ni zainteresiran, da bi bil naš partner,” je prepričan. Že pred konferenco naj bi se o situaciji po telefonu pogovarjala tudi Barack Obama in Vladimir Putin.
Za skupni dogovor tudi Pahor
Konference se je udeležil tudi Borut Pahor, ki je dejal, da dogovor o Siriji predstavlja upanje, da se mednarodna skupnost zaveda, da brez sodelovanja in usklajenega načrta mirovnih operacij in vojaških posredovanjih ob zeleni luči ZN ne bo prišlo do trajne rešitve za mir. “Mislim, da sta mednarodni mir in varnost ogrožena. Zaenkrat je še vedno dovolj manevrskega prostora za diplomacijo. Če se bo politika izgubljala v razkazovanju moči, pa bo zapravila priložnost, da probleme reši pravočasno,” je dejal Pahor.
Beseda je tekla tudi o prihodnosti EU. Pahor je dejal, da je osebno velik privrženec poglobitve EU, in omenjal celo o združene države Evrope, v soboto pa je na na panelu o možnostih tesnejšega evroatlantskega povezovanja izpostavil nujnost vključevanja Zahodnega Balkana v EU in Nato.
Pahor na več bilateralnih srečanjih
Pahor se je sicer sestal tudi na več bilateralnih srečanjih. Med drugim tudi s pomočnico ameriškega zunanjega ministra Victorio Nuland, s katero sta se posvečala sodelovanju Slovenije in ZDA v okviru zveze Nato, ter predsednikom vlade Bosne in Hercegovine Denisom Zvizdićem, s katerim sta govorila o procesu Brdo.
Pahor se je udeležil še neformalnega srečanja s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, na katerem je slednja je predstavila pobudo sodelovanja držav t. i. Jadransko-baltsko-črnomorske pobude ter napovedala skorajšnji forum te pobude na najvišji predsedniški ravni.
M. G., STA