Rusija in Iran sta kot “rit in hlače” – kakšne posledice ima lahko njuno tesno zavezništvo?

Foto: epa, fotografija je simbolična

Iran je Rusiji pred nekaj meseci začasno ponudil prostor za njena vojna letala, kar kaže na okrepljeno vojaško sodelovanje med državama, ki bi lahko imelo širše geopolitične posledice. Med drugim Rusija na takšen način krepi svojo pozicijo proti zahodu, obenem pa bi se lahko zaostrili odnosi med suniti in šiiti.

Rusija in Iran sta tesna zaveznika predvsem na vojaškem področju, kar pa ima lahko vpliv na celoten Bližnji vzhod. Omembe vredno je dejstvo, da je nedavno Teheran Rusiji na svojih tleh začasno ponudil prostor za njene zračne sile. Omenjeno sodelovanje pa odseva iransko notranjepolitično dogajanje, saj v tej bližnjevzhodni državi potekajo boji med elitami za prevlado. Poleg tega je več kot očitno, da Rusija s krepitvijo omenjenega zavezništva krepi tudi svojo pozicijo nasproti ZDA in Evropi, kar bi se lahko odrazilo preko novih trenj med suniti in šiiti, navaja wiadomosci.wp.

Foto: epa

Foto: epa

Iran se je začel obnašati neobičajno
Rusija je dovoljenje za svojo začasno vojaško bazo pridobila avgusta letos zaradi potreb ruske vojske pri njenih operacijah na območju Sirije. To dejanje pa ima precej globlji pomen, kot se zdi na prvi pogled, čeprav je stvar po eni strani logična, če jo razumemo kot posledico dobrih odnosov med državama. Vendar pa obstaja dejstvo, da Iran v 40 letih, odkar obstaja Islamska republika Iran, še ni napravil takšne poteze, saj je želel ohraniti nevtralno pozicijo v svojem odnosu do vojaških velesil. Prelom s to tradicijo prinaša vrsto posledic tako navzven kot tudi navznoter.

Rusija želi svojega “perzijskega pudlja” držati na kratko
Za največjo državo sveta je začasna baza za njena letala na iranskih tleh pomenila velikansko pridobitev, predvsem zaradi krajše poti in s tem varčevanja z gorivom. Obenem bi lahko na bojišča odhajala z večjimi zalogami municije. Vrh tega se zdi, da je Rusija s svojo potezo želela okrepiti vlogo Irana v sirski vojni, kar se zdi pomenljivo, saj se dogaja prav v času, ko se Iran odpira svetu, kot posledica ureditve zapletov na področju iranskega jedrskega programa. Rusija je Teheran na takšen način ujela v past, kar so Iranci sicer opazili in po enem tednu odpovedali vojaški dogovor z Rusijo glede oporišča.

Iran v naročje Rusiji in Kitajski
Obenem pri vsej stvari ni mogoče izključiti možnosti, da je do zapletov v tej bližnjevzhodni državi prišlo zaradi notranjih bojev med lokalnimi elitami. Kljub temu, da je Iran želel vse od leta 1979 ohraniti nevtralno pozicijo, ga je svetovno dogajanje počasi potisnilo v smeri proti Rusiji in Kitajski, predvsem po tem, ko se je končal čas velike blokovske delitve na “vzhod” in “zahod”. V Iranu v tem času potekajo ideološki boji glede tega, v kolikšni meri se Iran lahko odpre svetu po koncu gospodarskih sankcij ter kakšen odnos naj ima do družbeno-gospodarske modernizacije.


Vse kaže na to, da je začasno zadrževanje ruskih bojnih letal na iranskih tleh postalo predmet spora med tamkajšnjimi konservativci in reformatorji. Do zamisli, da bi Iran Rusiji ponudil svoje ozemlje ruskim letalom, je prišlo, potem ko se je uradna sirska oblast v Damasku znašla v pasti zaradi upornikov, podprtih s strani ZDA in Savdske Arabije. Znano je, da so uradne sirske oblasti iranski zaveznik. Prav zato jim slednji ni želel odreči podpore, vendar ni bilo povsem jasno, na kakšen način naj jo izkaže – ali z neposrednim vmešavanjem v konflikt ali pa preko podpore Rusiji (primer je tudi nudenje teritorija ruskim letalom). Ob tem nevtralna vloga Irana v svetovni politiki postane nerealna, saj si Teheran prizadeva, da bi Asad ostal na oblasti.

Sunitsko-šiitski spor se krepi 
Šele v zadnjem času pa postajajo očitne posledice rusko-iranskega sodelovanja v sirskem konfliktu. Dolgotrajna tesnejša kolaboracija na tem področju namreč utrjuje rusko-šiitsko zavezništvo. Rusija je zadnjih nekaj let izkoristila priložnost, da je okrepila svoja zavezništva na političnem, gospodarskem in vojaškem področju s šiiti na Bližnjem vzhodu. To pa je naredila v različnih državah, ne le v Iranu, marveč tudi v Iraku, Siriji in Libanonu. Gre za nekakšno opozicijo, ki jo na drugi strani gradijo ZDA skupaj s svojimi sunitskimi zavezniki, tako je rusko vmešavanje v notranje politične zadeve v regiji pričakovati tudi v prihodnje, posledično pa trenja med velikima geopolitičnima akterjema – ZDA in Rusijo. Ta se posredno že kažejo v trenjih v Siriji, Iraku, Bahrajnu, Libanonu in Jemnu, s tem pa se odmika možnost stabilizacije regije, še navaja omenjeni medij.

Nova hladna vojna na vidiku? 
Zdi se, da se dogajanje na Bližnjem vzhodu povezuje s tistim na vzhodu Evrope v Ukrajini ter političnimi trenji med Natom in Rusijo v severni Evropi, še zlasti na območju baltskih držav. Ob tem se zdi očitno, da ZDA izgubljajo vlogo edine globalne sile, med drugim na vojaškem področju, in da nastaja več centrov moči. Se hladna vojna znova prebuja?

Domen Mezeg