Rusija in Turčija dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Siriji

Vzhodni dela Alepa. Foto: STA

Po doseženem dogovoru Rusije in Turčije o prekinitvi ognja v Siriji, bi ta lahko začel veljati ob polnoči. Načrt predvideva razširitev prekinitve ognja iz Alepa na celotno državo, kar pa ne velja za teroristične skupine.

Če bo do prekinitve ognja dejansko prišlo, bo to lahko podlaga za politična pogajanja med predstavniki sirskega režima in opozicije, ki jih želita Rusija in Turčija organizirati v kazahstanski prestolnici Astana.  Sirska vojska je med tem že sporočila, da je osvobodila Alep po koncu evakuacije, ki je trajala teden dni. Iz vzhodnega Alepa so evakuirali skupno 34.000 civilistov in upornikov. Enako številko je kot poroča STA, sporočil  tudi Mednarodni odbor Rdečega križa. Moskva je med evakuacijo tesno sodelovala s kolegi iz Turčije in Irana. Zaradi ruskega letalskega obstreljevanja Alepa je Zahod Moskvo obtoževal vojnih zločinov, kar je še dodatno zaostrilo že tako poslabšane odnose med stranema.

Brutalna državljanska vojna v Siriji traja že skoraj šest let in je do zdaj zahtevala že preko 300.000 življenj. Vsa tragičnost najbolj krvavega konflikta 21. stoletja je doživela vrhunec v spopadih za nekoč največje sirsko mesto Alep, ki je po štirih letih znova v celoti pod nadzorom sil predsednika Bašarja al Asada. Eno najstarejših mest na svetu z izjemno bogato kulturno dediščino je po več letih spopadov v ruševinah, zlasti njegov vzhodni del, ki je bil v rokah različnih uporniških skupin. Najvišjo ceno srditih spopadov so plačali od vojne izčrpani civilisti.

Po več kratkotrajnih prekinitvah ognja, za katere sta se dogovorili Rusija in ZDA, so sile sirskega predsednika Asada ob ruski pomoči iz zraka in ob podpori šiitskih milic iz Iraka, Irana in Libanona sprožile ofenzivo za zavzetje celotnega Alepa. Decembra jim je to po neizmernem trpljenju civilnega prebivalstva in velikih žrtvah uspelo. Kaj se bo zgodilo po padcu Alepa in kaj bo s predsednikom Bašarjem al Asadom je odvisno od odnosa med Rusijo in ZDA, še bolj usoden pa bo lahko  odnos med ZDA in Iranom. Če bo pod novo izvoljenim  ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo do zaostritve odnosov z islamsko republiko, bo celoten “šiitski polmesec”, ki se razteza od Libanona do Irana, lahko v plamenih.  Zaostritev z Iranom bo pomenila kot poroča STA, zaostritev z vsem šiitskim svetom in to bo Bližnji vzhod pahnilo v nov krog nasilja in nestabilnosti, ki bo bolj še brutalen in usoden. V sirsko vojsko se je letos vpletla Turčija, jku je čez mejo poslala svoje vojaške enote. Čeprav se uradno bori proti skrajni Islamski državi, je njen namen preprečiti nastanek kurdske države na severu Sirije in Iraka ter preprečiti stike med Kurdi na severu Sirije in jugovzhodu Turčije.

Če se razmere v Siriji ne bodo umirile in bo prišlo do zaostritve odnosov med ZDA in Iranom, lahko to pomeni nestabilnost v Turčiji. To pa lahko negativno vpliva na širšo regijo in tudi Kavkaz. Na drugi strani sta se zmanjšala vpliv Islamske države in njen propagandni naboj, izgubila je precejšnja ozemlja. Vendar pa fizično uničenje Islamske države ne bo tako hitro in enostavno, kot se je morda zdelo ob začetku ofenzive na drugo največje iraško mesto.

Vojna v Siriji je dokončno pokazala, da svetovna organizacija nima nobenega vpliva, kaj šele moči. Lahko je le nemočno opazovala umazano igro interesov vseh petih stalnih članic varnostnega sveta, vsaka s svojimi zaveznicami, storiti pa ni mogla ničesar več. Obdobje OZN se očitno počasi izteka. Zato so lahko drobtinice, ki so jih svetovni organizaciji namenili z vlogo opazovalcev umika iz Alepa, ko je tamkajšnja zgodba že končana, lahko le še tolažilna nagrada. Vlogo glavnih odločevalcev na Bližnjem vzhodu so ob ameriški pasivnosti prevzeli Rusi, kar dokazuje tudi nedavni  uboj ruskega veleposlanika v Ankari.

Branka Jurhar