S Stalinovim duhom obsedeni “Putinov veliki medved” že steguje kremplje proti Finski

Foto: epa

Rusi so pred desetletji Fincem že ukradli del njihovega ozemlja. Ob tem ko Rusi množično kupujejo zemljišča na Finskem, pa se bojazen pred ponovitvijo tedanjih dogodkov spet prebuja, še zlasti zato, ker sodobna Putinova Rusija v nekaterih pogledih, še zlasti v odnosu do sosed, precej spominja na Sovjetsko zvezo.

Finske tajne obveščevalne službe domnevajo, da Rusi pri njih kupujejo zemljišča z namenom, da bi na njih lahko naselili vojaško osebje oziroma “zelene stričke” – vojake brez oznak, ki so se pojavili v času oboroženih spopadov na ukrajinskem vzhodu. Tako bi lahko v primeru oboroženega konflikta Rusi kot lastniki nekaterih zemljišč blokirali lokalne prometne povezave. Težava je predvsem v tem, ker trenutni finski zakoni ne omejujejo nakupov zemljišč s strani tujcev.

Finci bi omejili nakupe zemljišč na “kritičnih območjih”
Stvar je bila sicer že septembra predstavljena v finskem parlamentu. V nebo vpijoče se zdi še zlasti dejstvo, da Rusi kupujejo parcele na območjih, ki so za Finsko vitalnega strateškega pomena. Ob varnosti prometnih povezav pa Fince skrbijo tudi energetske povezave ter še zlasti vojaške baze. Preiskave v tej zadevi bodo zaključene na začetku prihodnjega leta, rezultati pa bi lahko privedli do spremembe zakonodaje na področju prodaje nepremičnin tujcem, predvsem na “kritičnih območjih”.

Finska vojska je številčna in sodobna 
Finska sicer ustrezno skrbi za svojo varnost, in sicer z vsesplošnim naborom. Tako bi v primeru ogroženosti države število njenih vojakov lahko naraslo preko 230 tisoč, poleg tega pa tamkajšnja vojska zelo hitro posodablja svojo vojaško opremo, še zlasti sisteme raketnih izstrelkov, tanke, pa tudi vojaške lovce, še navaja Defence24.

Stalin okupiral finsko ozemlje že pred vojno, se stvar pod Putinom lahko ponovi?
V letih 1939 in 1940 je med Finsko in tedanjo Sovjetsko zvezo že potekala vojna, in sicer na obmejnem območju med državama, do katere je prišlo, potem ko je Finska zavrnila zahteve iz Moskve, da bi Sovjetski zvezi prepustila nekatera strateško pomembna ozemlja na svojem jugu. Fincem je pri obrambi njihove meje “na pomoč priskočila” ostra zima, ki je začasno zaustavila prodiranje Stalinove armade, slednji pa se je zoperstavila tudi številčna finska vojska (300 tisoč vojakov), sicer slabo oborožena, a so Sovjeti naposled dosegli svoje – omenjena skandinavska država je izgubila 10 % teritorija, navaja Portalwiedzy.

Foto: epa

Foto: EPA

Putinu je Stalin očitno še kar pri srcu
Pod Vladimirjem Putinom se je v Rusiji spremenil odnos do najbolj krvoločnega sovjetskega diktatorja. Trenutni ruski predsednik Stalina sicer ni nikdar odprto hvalil, vendar pa je iz nekaterih njegovih izjav mogoče opaziti, da Putin o Gruzincu sploh nima tako slabega mnenja, predvsem zato, ker želi preprečiti, da bi se Rusi zaradi diktatorjevih krvavih rok počutili krive. Medtem ko si je Jelcin prizadeval, da bi se sodobna Rusija oddaljila od sovjetskega obdobja, pa si Putin prav nasprotno prizadeva za kontinuiteto s sovjetsko preteklostjo, poroča independent. Tudi glede hladne vojne in ogrožanja svojih sosedov?

Domen Mezeg