Slovenija se je znašla med prijatelji Rusov – ostali podpirajo sankcije proti Moskvi

Foto: epa. Slika je simbolična.

Sankcijam Evropske unije zoper Rusijo med državami članicami najbolj nasprotujejo Grčija, Italija in Slovenija, v zadnji raziskavi, ki jo je naročil Rasmussen Global, ugotavlja ženevski Inštitut za mednarodne in razvojne študije. Grki so od začetka sankcij na določenih področjih industrije celo povečali svoj izvoz v Rusijo, podobno velja za Švedsko in Luksemburg. Med državami, ki pa so utprele gospodarsko škodo, je bilo najmanj prizadeto slovensko gospodarstvo, sledijo mu luksemburško, romunsko in britansko gospodarstvo.

Italija je ena tistih držav, kjer je politični vrh najbolj glasno izrazil svojo željo, da se sankcije zoper Rusijo, ki jih je Evropska unija uvedla leta 2014, neposredno po Putinovi aneksiji Krimskega polotoka, čimprej omili oziroma umakne. Zanimivo, naša zahodna soseda je v samem vrhu držav, ki so utrpele škodo v absolutnem smislu, a realno je gospodarska škoda zanemarljiva, saj ima le majhen odstotek vseh izvoznih produktov končni cilj v Rusiji.

Najhuje je Poljski in baltskim državam
Kot poroča Rasmussen Global, so v samem vrhu lestvice držav, ki so zaradi protiruskih sankcij utrpele največjo gospodarsko škodo, vse tri baltske države in Poljska. Kljub temu njihovi politični voditelji najbolj odločno vztrajajo pri sankcijah, čeprav jih je najmočneje prizadel ruski embargo na uvoz prehrambenih izdelkov iz Evropske unije. V nekaterih primerih pa so največje zagovornice sankcij utrpele tudi največjo absolutno izgubo, v prvi vrsti obe največji gospodarstvi, Nemčija in Francija. Ne čudi, da so politiki iz obeh držav v zadnjem času omilili svojo protirusko retoriko in pozvali k vsaj delni sprostitvi sankcij.

Skupen izvoz držav iz Evropske unije v Rusijo je sicer leta 2014 upadel za 12,1 odstotka, medtem ko je uvoz iz Rusije v Unijo upadel za 13,5 odstotkov. Vrednost trga je padla iz ocenjenih 326 milijard na 285 milijard evrov, toda evropski trg si je večinoma že opomogel zaradi finančne pomoči, ki so jo organi Evropske unije učinkovito prerazporedili med prizadetimi vejami industrije. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki še naprej trmasto ohranja svojo politično držo glede ukrajinske krize, pa bržkone ni pričakoval, da bo Evropa tako hitro našla učinkovite alternativne trge za svoje izvozne produkte. Na okrevanje evropskega gospodarstva je pozitivno vplival tudi globalen padec cen naftnih derivatov.

Proti Rusiji, dokler sodelujejo v Ukrajini
Kot menijo pri svetovalni agenciji Rasmussen Global, je Evropska unija z vztrajanjem pri sankcijah Moskvi in preostalemu svetu poslala jasno sporočilo, kakšne bodo posledice vsakršne podobne kršitve norm glede teritorialne integritete. Omenjeni ženevski inštitut državam članicam EU tudi odsvetuje odpravo sankcij, dokler Rusija ne bo pripravljena na učinkovitejše sodelovanje v ukrajinski krizi. Rasmussen Global sicer vodi nekdanji generalni sekretar Nata in bivši danski premier, Anders Fogh Rasmussen, ki trenutno izvaja svetovanje za demokratično izvoljeno, proevropsko ukrajinsko vlado.

L. S.