Socialistični raj po vzoru Združene levice: Po pivu in kondomih zdaj primanjkuje še Coca-Cole

48
Venezuelci lahko zaradi zgrešene socialistične gospodarske politike samo še sanjajo o požirkih Coca-Cole (Foto: Instagram, Daphne Joy).

V Venezueli se odvija novo poglavje propada socialistične ekonomije. Tokrat se je zaradi pomanjkanja sladkorja v tej južnoameriški državi ustavila produkcija Coca-Cole. Ekonomisti pričakujejo, da bo v prihodnjih dneh prišlo tudi do pomanjkanja preostalih sladkih pijač. Pomanjkanja so v sicer naftno bogati državi Venezueli postala stalnica, odkar je socialistična vlada uveljavila nadzor cen.

“Proizvajalci sladkorja so nas obvestili, da nam ne morejo dobaviti sladkorja, in sicer zaradi pomanjkanja osnovnih materialov,” je povedal tiskovni predstavnik Coca-Cole Kerry Tressler. Pomanjkanje sladkorja ne bo imelo vpliva na produkcijo Coca-Cole light, izdelka brez naravnega sladkorja.

Pomanjkanje priljubljene sladke pijače pa je samo eno izmed poglavij počasnega, a gotovega propada socialističnega ekonomskega modela, ki ga pri nas zagovarja Združena levica. Pred časom je prišlo tudi do pomanjkanja piva, saj največji proizvajalec piva v Venezueli Polar zaradi pomanjkanja tuje valute ni mogel kupiti osnovnih sestavin za proizvodnjo.

Foto: epa
Nicolas Maduro je leta 2013 na čelu Venezuele “nasledil” Huga Chaveza. Foto: epa.

V državi, kjer se nahaja največje nahajališče nafte na svetu, se že nekaj časa soočajo s hudim pomanjkanjem osnovnih dobrin. Na policah trgovin ni več mogoče najti izdelkov, kot je straniščni papir, primanjkuje mleka, kruha, različnih vrst mesa pa tudi zdravil – torej vseh izdelkov, za katere socialistična vlada ni prepustila, da bi jim ceno določil trg, temveč jo je umetno določila sama.

Venezuelo je poleg zgrešenih gospodarskih politik še najbolj prizadel padec cene nafte, saj njena prodaja predstavlja kar 95 odstotkov prihodkov iz izvoza. Režim venezuelskega predsednika Nicolasa Madure je pomanjkanje izdelkov na domačem trgu nadomeščal z uvozom dobrin iz tujine, česar pa zaradi izredno nizkih cen nafte ne more več prakticirati. 

Plansko gospodarstvo vodi v totalitarizem
Omejevanje trgovanja s tujino, nadzor cen, nespametni dvigi minimalne plače in nenadzorovano tiskanje denarja so ukrepi, ki so nekoč uspešno državo pognali na rob propada. Medtem ko se je običajna veriga preskrbe s hrano porušila, so se na ulicah pojavile specialne enote policije ter vojska, ki namerava s silo vzpostaviti delovanje ekonomije, ki jo je socialistična oblast predhodno uničila. No, represivni organi so zavzeli ulice tudi zaradi omejevanja protestov, ki se odvijajo po vsej državi.

Miha Kordiš bi težave Venezuele reševal še z več socializma in več represije (Foto: STA).
Miha Kordiš bi težave Venezuele reševal še z več socializma in več represije. Foto: STA

Podobne razmere vladajo tudi na venezuelskem političnem parketu, kjer predsednik Maduro omejuje delovanje parlamenta, hkrati pa blokira izvedbo referenduma, s katerim bi ga lahko opozicija odstavila z oblasti. Madurova analiza političnih razmer je preprosta in prav nič presenetljiva: Vsega so krivi imperialisti.

Identično analizo in pozive k nasilju je sicer slišati tudi v slovenskem državnem zboru, predvsem iz ust poslanca Združene levice Mihe Kordiša, ki često poziva k revitalizaciji nasilja v družbi, predvsem proti tistim bolj premožnim in uspešnim. Kordiš, ki je navdušen privrženec venezuelskega socialističnega režima, je leta 2014 skupaj s svojo poslansko kolegico Violeto Tomič obiskal Venezuelo na stroške venezuelskih državljanov.

Venezuelska opozicija se s socialistično diagnozo težav v družbi ne strinja. Njen vodja Henrique Capriles, ki je za las izgubil predsedniške volitve leta 2013, je bil glede tega jasen. Pozivanje k vojni proti Zahodu nima smisla. “Vojna, ki jo boste morali pojasniti v Venezueli, je vojna proti lakoti,” je jasno povedal.

Ž. K.