Španija drvi v vojno: Madridska oblast na ulice Barcelone poslala milijon organiziranih protestnikov, ki vzklikajo “Franco, Franco” – Razglasitev katalonske neodvisnosti v torek?

Foto: STA. Protest v Barceloni, na katerem se je zbralo skoraj milijon ljudi.

V severovzhodni španski avtonomni pokrajini Katalonija vre; potem, ko je lokalna oblast v Barceloni pod vodstvom premierja Carlesa Puidgimonta kljub ustavni prepovedi iz Madrida prejšnji konec tedna izvedla referendum o neodvisnosti, na katerem se je dobrih 40 odstotkov volivcev, ki jim je bilo omogočeno glasovati, v 90 odstotkih izreklo za neodvisnost, se zdaj v glavnem katalonskem mestu pospešeno pripravljajo na razglasitev neodvisnosti. Poročali smo že, da je skušal uradni Madrid referendum preprečiti s silo in je na ulice Barcelone in drugih katalonskih mest poslal policijo, ki je zaplenila volilne skrinjice in lističe – ocenjuje se, da je bilo glasovanje onemogočeno vsaj 800 tisoč državljanom. Zdaj španski premier Mariano Rajoy grozi, da bo dal ukiniti katalonsko vlado, saj mu to v primeru neposlušnosti omogoča centralistično spisana španska ustava, ki regijam tudi ne dopušča možnosti samoodločbe. Poznavalci menijo, da lahko na Pirenejskem polotoku pride tudi do vojne, če se ostra retorika ne bo omilila, a v Madridu, kjer ne priznavajo referenduma, prav nič ne popuščajo. Nedeljski množični protesti v Barceloni, kamor se zgrinjajo Španci z vseh koncev države, da bi preprečili odcepitev bogate sedemmilijonske nacije, je eden zadnjih poskusov centralistične oblasti, da bi preprečila morebiten oboroženi spopad.

Naj spomnimo. Že v soboto je množični protest nasprotnikov katalonske odcepitve potekal tudi v Madridu, po državi pa so bili tudi shodi, na katerih so ljudje španske in katalonske oblasti pozivali k dialogu. Ljudje na teh shodih so nosili bela oblačila in plapolali z nevtralnimi, belimi zastavami. Demonstracije v Barceloni je sicer organizirala Katalonska civilna družba, ki nasprotuje neodvisnosti. Pri tem so ji po poročanju španskih medijev pomagali vladajoča konservativna Ljudska stranka premierja Mariana Rajoyja, stranka Državljani in nekatere skrajno desničarske organizacije. Na shodu je veliko ljudi, ki so v Barcelono prišli iz drugih delov Španije. Poroča se, da je v katalonsko prestolnico prispelo skoraj 200 avtobusov z različnih koncev Španije, z avtomobili in vlaki pa jih je prišlo še precej več.

Ker je centralistična španska oblast v času diktatorja generala Franca v Kataloniji načrtno naselila dober milijon Špancev iz južnih revnejših pokrajin, kot sta Andaluzija in Murcia, ter delno iz osrednjega, kastiljskega dela Španije, se je ta del Madridu zvestega prebivalstva pridružil protestom. Na ulicah Barcelone naj bi bilo v nedeljo po nekaterih ocenah skoraj 900 tisoč protestnikov.

Že pred protestom pa so se ljudje zbirali tudi pred sedežem paravojaške enote španske policije Civilne garde (Guardia Civil), ki je minulo nedeljo skupaj s špansko policijo z nasiljem skušala preprečiti glasovanje. Na civiliste so streljali s plastičnimi naboji in jih preganjali s solzivcem, v nasilju je bilo ranjenih skoraj 900 ljudi. Podporniki celovite Španije so vzklikali nacionalistična gesla, na ulicah Barcelone je odmevalo “Franco, Franco”, “To je naša policija!” in “Niste sami!”. Slišati je bilo tudi žalitve in sovražne vzklike zoper katalonsko regionalno policijo.

Foto: STA.

Zgodovinsko ozadje katalonskih osamosvojitvenih teženj
Katalonija je bila pred stoletji dolgo časa neodvisna regija na Pirenejskem polotoku, s svojim lastnim jezikom, zakoni in običaji. Leta 1150 sta se poročila Petronilia, kraljica Aragona, in Ramon Berenguer IV, voditelj Katalonije, ki sta ustvarila skupno dinastijo, ki jo je podedoval njun sin. Mir je trajal vse do obdobja kralja Philipa petega, ki si je z zmago v španski nasledstveni vojni leta 1707 najprej pokoril Valencio, leta 1714 Katalonijo, leto dni pozneje pa še otoke. To je bilo rojstvo moderne Španije.

Naslednji kralji so večkrat poskušali Kataloncem vsiliti svoj jezik in zakone, a se je to obdobje končalo neuspešno, s ponovno uvedbo nacionalne katalonske vlade, generalitata, leta 1931. A krvave katalonske bitke za ohranitev svoje identitete še zdaleč ni bilo konec; general Franco si je zadal nov načrt uničiti katalonski politični separatizem – z zmago v bitki na reki Ebro je leta 1938 prevzel popoln nadzor nad regijo, za upor pa je z življenjem plačalo 3500 ljudi. Več sto tisoč ljudi je zbežalo v tujino. Katalonija si je delno avtonomijo ponovno zagotovila šele po Francovi smrti leta 1977, ko se je v Španijo vrnila demokracija.

Foto: STA. V Kataloniji je že general Franco načrtno naselil milijon Špancev.

Od tedaj postopoma naraščajo katalonske težje po popolni neodvisnosti, julija leta 2010 pa je strast popolnoma razburkala odločitev ustavnega sodišča v Madridu, ki je povozilo sklep statuta od avtonomnosti iz leta 2006, da so Katalonci svoj narod znotraj Španije.

L. S.