Sramotno: Berlinski projekt novega letališča gre po 20 letih na referendum

foto: EPA

Očitno Slovenija ni edina. Kaže, da se lahko zgodi tudi Nemčiji, da na velikih projektih, ki nimajo ne glave ne repa, služijo in goljufajo narod. Za projekt novega berlinskega letališča, ki ga gradijo že od leta 2006, je videti, da ne bo doživel svojega odprtja.

Berlin se že leta ukvarja z letališko politiko. Nedelujoča protipožarna zaščita, na določenih delih pretežko izgrajena streha ali nepravilno delujoč sistem delitve prtljage, razsvetljave na vzletih in pristajalnih stezah je le nekaj izmed mnogih nerodnosti, zaradi katerih se datumi odprtja letališča v nedogled prelagajo.

Novo mednarodno središče, ki naj bi se odprlo leta 2011, je še vedno v gradnji. Vprašanje pa se lahko še dodatno zakomplicira konec septembra, saj se načrtuje referendum o tem, ali naj se trenutno glavno letališče obdrži ali naj se, ko bo zgrajeno novo, zapre. Berlinski letalski projekt BER, ki je zdaj vreden že trikrat več, kot je bilo sprva načrtovano, je le še tarča posmeha. Letališče, ki ga načrtujejo že 20 let, naj bi se začelo graditi leta 2006. Ko se je leta 2008 izkazalo, da z odprtjem ne bo nič, so odprtje preložili na leto 2011. Sledile so še preložitve z junija 2012 na marec 2013, potem na oktober 2013, nato na leto 2014. Zdaj smo leta 2017 in od projekta še vedno nič.

foto: EPA

Novo letališče ponovne prestolnice Nemčije so začeli načrtovati že kmalu po zgodovinski združitvi države. Zahodni del se je takrat moral zadovoljiti s starim letališčem Tempelhof, ki je v sredini mesta bilo zgrajeno že pod taktirko nacistov in je bilo primerno le za manjša letala. Na vzhodnem, komunističnem delu pa je delovalo letališče Schönefeld, ki deluje še zdaj, a je tudi veliko premajhno. Zato v njegovi neposredni bližini načrtujejo novega za Berlin in bližnjo deželo Brandenburg, ki naj bi nadomestilo ne le leta 2008 zaprti Tempelhof, ampak tudi Tegel.

Nad projektom je roke dvignil tudi takratni berlinski župan Klaus Wowereit. Ker ni našel pojasnil, zakaj projekt samo tone, je odstopil s svojega položaja. Stroški gradnje letališča so iz načrtovanih zrasli na okoli šest milijard evrov. Samo vzdrževanje še neodprtega letališča stane 17 milijonov evrov na mesec.

Ne le, da mnogi dvomijo v nov termin odprtja letališča, temveč bi dejansko še eno neuspešno odprtje za območne prebivalce bilo ugodno. Lokaciji za novo letališče ob starem vzhodnonemškem Schönefeldu so nasprotovali že od samega začetka. Še huje, tudi če BER kadarkoli doživi svoje odprtje, bo premajhen za nemško prestolnico. Vsi, ki nasprotujejo letališču, ki je zgrešeno s finančnega, infrastrukturnega, časovnega in organizacijskega vidika, so zbrali podpise za nadaljnje delovanje Tegla. Kljub temu pa se berlinska oblast noče odreči tehnološkemu parku, sedanji župan Michael Müller pa že kar izjavlja, da referendum zanj ne bo igral nobene vloge.

Korupcija ali nesposobnost?
Vprašanje je, ali je projekt podlaga gigantske korupcije ali le projekt nesposobnosti in nestrokovnosti. Približno 300.000 prebivalcev, ki si želijo življenja brez hrupa, je dalo pobudo za „ohranitev Tegla“. Referendum bo potekal 24. septembra. Ankete pa nakazujejo, da bi pobuda proti dolgotrajnemu zaprtju Tegla lahko uspela. Številni tehnični problemi in napake so pomnožili stroške in povzročili vrsto preložitev odprtja. Od zadnje preložitve so tudi mestni uradniki preprosto zavrnili, da se zavežejo k novemu otvoritvenemu datumu. Hujše je še dejstvo, da bo BER, v primeru, da se kadarkoli odpre, premajhen za tako hitro rastoči zračni promet v Berlinu. Zasnovan je bil namreč za upravljanje s 27 milijoni potnikov letno, kar je močno pod predvidenim 40-milijonskim prometom v letu 2020.

Državljane v Nemčiji obirajo na račun letališča, jih v Sloveniji nameravajo na račun železnice?
S predvsem sramotno zgodbo berlinskega letališča pa lahko potegnemo vzporednico s slovenskim projektom drugega tira. Tako slabo načrtovan in neorganiziran nemški projekt odseva posledice, ki se glede na tako nesmiselno načrtovan projekt drugega tira lahko v primeru sprejetja zakona zgodijo tudi v Sloveniji.

K. F.