Ko je eden izmed generalov, obsojen zaradi vojnih zločinov, predaval mladim vojaškim kadetom v Beogradu, ga je dočakal prisrčen odziv ministra za obrambo. Ta je namreč izjavil, da bi moral biti narod ponosen na veterane, kot je general, in ga označil za najbolj hrabrega od najhrabrejših, pišejo hrvaški mediji o fenomenu, ki je identičen slovenskemu in odnosu določenih ljudi do komunističnih klavcev, ki so povzročili bratomorno morijo med in po drugi svetovni vojni.
Ni torej presenečenje, da se je srbski predsednik Aleksandar Vučić glede generala Ratka Mladića, ki je bil zaradi genocida v Srebrenici obsojen na dosmrtno kazen, odzval tako, kot se je. Ta je namreč sodbo označil kot nepravnomočno in pozval vse, naj se usmerijo v prihodnost in se ne utapljajo v solzah preteklosti. Glede na to, da je Mladića na dosmrtno kazen obsodilo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, bi to moralo predstavljati zaprtje poglavja o najhujših zločinih v Evropi po drugi svetovni vojni in oblikovanje prostora za spravo, potem ko so bili kaznovani najhujši zločinci.
Vpliv Rusije je vedno večji
Srbija po prepričanju političnih analitikov ne samo, da ne sprejema odgovornosti za kazniva dejanja, storjena v imenu srbskega naroda, ampak celo tone v začetek devetdesetih let, ko so se ti zločini dogajali. Vlada v Beogradu po navedbah New York Timesa z dobrodošlico sprejema obsojene vojne zločince in sodelavce Slobodana Miloševića. Čeprav bi Srbija v prihodnosti morala postati naslednja država članica EU, se obrača proti Rusiji, ruski vpliv pa postaja vedno močnejši. Zaradi tega so v Bruslju ocenili, da Srbija igra dvojno igro.
Srbski minister za obrambo Aleksandar Vulin je izjavo komentiral kot neprijateljsko izjavo, ki ne spoštuje Srbije, in je prepričan, da ima Srbija pravico, da samostojno določa. Srbija med drugim zavrača sankcije proti Rusiji zaradi Ukrajine, zato ne preseneča, da je podpora Srbiji pri vstopu v EU od leta 2009 padla s 73 odstotkov na 49 odstotkov. Opazovalci so zaskrbljeni zaradi vrnitve retorike iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.
V Srbiji slavijo vojne zločince – v Sloveniji tudi
Veliko pove tudi primer nekdanjega srbskega generala Vladimirja Lazarevića, ki je odslužil dve tretjini 14-letne zaporne kazni zaradi zločinov proti človeštvu, uperjenih proti albanskemu prebivalstvu na Kosovu. Po izpustitvi na svobodo leta 2015 so ga v domovini pričakali kot heroja, saj so ga na letališču pričakali dva ministra, šef srbske vojske in drugi višji uradniki. Prejšnji mesec je imel še kontroverzni govor na srbski vojni akademiji z naslovom “Junaštvo in humanost srbskih vojakov v obrambi pred agresijo Nata”. Kljub protestu EU je generala z odprtimi rokami pozdravil minister za obrambo.
Jelena Milić iz Centra za evroatlantske študije v Beogradu je po navedbah Jutarnjega lista opozorila, da se bo morala Srbija prej ali slej odločiti, ali želi biti del EU, torej del civiliziranega sveta, in dodala, da ima zdaj zadnjo priložnost, da to stori.
N. Ž.