Ne brexit, največja nevarnost za EU in evroobmočje je Italija. Ta država je že nekaj let v recesiji, zaradi česar je italijanski bančni sistem v veliki krizi.
Zadnje tedne je politično-ekonomska pozornost Evrope usmerjena na Otok, v senci brexita pa preži nevarnost, ki je veliko večja grožnja za nadaljnji obstoj evroobmočja in EU kot britanski izstop. To je Italija ter njena bančna in gospodarska kriza.
Italijanska bančna kriza
Italijanske banke so že nekaj let v hudih težavah, medijsko odmeven je bil primer najstarejše banke na svetu Monte Paschi di Siena. Po podatkih italijanske centralne banke Banca d’Italia je kar 14 odstotkov italijanskih bančnih kreditov slabih. To znaša okoli 209 milijard evrov oziroma po najbolj pesimistični oceni kar 348 milijard evrov, piše Manager Magazin.
Velik del kreditov je že odpisanih, toda bančna luknja še vedno znaša 40 milijard evrov. Italijanski premier Matteo Renzi skuša doseči izjemo od evropskih pravil, da bi lahko z državno pomočjo pokril to luknjo. Za zdaj so njegovi pozivi neuspešni.
Italijanske banke je v težave pahnila recesija
V Italiji sicer obstaja investicijski sklad Atlante, ki ima na voljo 4,3 milijarde evrov za sanacijo bank, toda polovico tega je že porabil za dokapitalizacijo dveh srednje velikih bank – Popolare di Vicenza in Veneto Banca. Tudi velike italijanske banke, kot sta Unicredit in Intesa Sanpaolo, ne morejo rešiti bančnega sistema, saj sta sami, med drugim tudi zaradi nasedlih naložb v Vzhodni Evropi, še na precej majavih nogah.
Za razliko od Irske ali Španije, kjer so banke prišle v težavo zaradi poka nepremičniskega mehurčka (in so jih države reševale z ustanovitvijo tako imenovane slabe banke), so težave italijanskih bank posledica stagnacije italijanskega gospodarstva, ki je že nekaj let v recesiji. Bančna posojila, ki so pred krizo veljala za solidna, so zaradi recesije postala slaba. Pada tudi vrednost nepremičnin.
Največji poraženci uvedbe evra
Italijani se imajo – v veliki meri upravičeno – za največje poražence uvedbe evra. Realni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je na Apeninskem polotoku manjši, kot je bil pred uvedbo skupne evropske valute. To se ni zgodilo niti v Grčiji. Italija je tudi država, ki ima tradicionalno visok javni dolg, ta znaša kar 133 odstotkov BDP – večina javnega dolga je sicer “podedovanega” iz osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ne preseneča, da je zaradi vse večjega nezadovoljstva Italijanov, v Italiji vse bolj priljubljeno Gibanje petih zvezdic, ki ga vodi nekdanji televizijski komik Beppe Grillo. Gibanje petih zvezdic, ki glasove nabira tudi z zahtevo po razpisu referenduma o izstopu Italije iz EU, je doseglo pred tedni velik uspeh na lokalnih volitvah. Med drugim je njihova kandidatka Virginia Raggi postala županja italijanske prestolnice.
Če bi prišlo do uresničitve zahtev Gibanja petih zvezdic in bi Italija izstopila iz EU in evroobmočja (tako imenovani Uscitalia), potem bi to veliko bolj ogrozilo obstoj EU kot brexit.
A. Ž.