Švedska – svetišče za migrante: Mnogi Švedi živijo med vojnimi zločinci in teroristi

Slika je simbolična. Foto: epa

“Prosilec za azil je opravil usposabljanje z orožjem za Islamsko državo. Ni raziskano.” Švedska je glede sprejemanja migrantov in preverjanja njihove sumljive preteklosti postala nadvse malomarna, s čimer ogroža svoje prebivalce.

“Švedski Urad za migracije svoje delo opravlja tako slabo, da kot prosilci za azil ‘zdrsnejo skozi’ tudi vojni zločinci in teroristi,” poroča Sverigesradio. Če med preiskavo za azil obstajajo sumi, da bi bil prosilec za azil lahko vojni zločinec ali da je sodeloval v drugih zločinih zoper človečnost, mora odbor za migracije uvesti ustrezno preiskavo. Kot veleva švedsko glavno načelo glede pridobitve azila za migrante, takšna oseba ni upravičena do dovoljenja za prebivanje na Švedskem. Vendar pa pregled P1 v poročilih o kakovosti dela odbora za migracije razkriva, da prosilcev za azil v preiskovalnih intervjujih oziroma zaslišanjih niso vprašali pomembnih vprašanj o njihovi morebitni kriminalni preteklosti.

Samo v polovici primerov, ko bi bilo prosilce za azil smiselno in z razlogom povprašati o njihovi morebitni kriminalni preteklosti, so na švedskem Uradu za migracije prosilca za azil tudi vprašali, če je vojni zločinec oziroma ali je sodeloval v drugih zločinih zoper človečnost.

Velike pomanjkljivosti tudi v lokalnih odborih za migracije
P1 je preveril tudi dvanajst poročil lokalnih odborov za migracije in ugotovil, da se tudi tam pojavljajo velike pomanjkljivosti. Če preiskava prosilca za azil sploh ni bila opravljena, so na primer zapisali: “Prosilec za azil je opravil usposabljanje z orožjem za Islamsko državo. Ni raziskano.” Ali pa: “Prosilec za azil je bil v vojski v Eritreji in sodeloval v bitki. Prosilec za azil prav tako navaja, da je delal kot varnostnik v zaporu in bi bilo upravičeno povprašati o tem.”

Nihče ne ve, koliko vojnih zločincev in teroristov je Švedska sprejela
Na vprašanje, kakšna je številka tistih, ki so dobili dovoljenje za bivanje na Švedskem, vendar pa do njega dejansko niso upravičeni, ker so zagrešili zločine proti človeštvu ali pa so vojni zločinci, direktor pravne službe na Uradu za migracije Fredrik Beijer pravi: “Ne morem reči. Ponavadi, ko se pojavi sum, da je nekdo zakrivil vojni zločin, in se zadeva preveri, tega ni mogoče dokazati. Torej, to je res težko reči.” Kljub vsemu pa Beijer opozarja, da z rezultatom absolutno ni zadovoljen. Dejstvo pa je, da morajo zdaj mnogi Švedi živeti med teroristi in vojnimi zločinci zaradi nepremišljenega dela Urada za migracije, zaradi česar so vedno bolj prestrašeni, piše Speisa.

Marjanca Scheicher