Švicarji se ne šalijo – kdor hoče državljanstvo, mora odplačati vse, kar je dobil v obliki socialne podpore

foto: iStock

V Švici je stopil v veljavo novi akt, ki rezidentom, prejemnikom socialne podpore v zadnjih treh letih, onemogoča, da bi lahko postali švicarski državljani, razen, če prej ne vrnejo vsega denarja, ki so ga dobili od države. Poleg tega so Švicarji še dodatno zaostrili pogoje za pridobitev državljanstva, ki tako po novem vključujejo znanje jezika na sporazumevalni ravni (B1 ali B2) in dokaz, da ima prosilec zadostno število prijateljev s švicarskim državljanstvom.

Nova pravila naj bi prosilcem za azil in migrantom, ki so bili v zadnjih treh letih prejemniki socialne pomoči, po poročanju Kronen Zeitunga onemogočila, da postanejo švicarski državljani, četudi so živeli v državi kot stalni rezidenti za predpisano obdobje, potrebno za vložitev prošnje za državljanstvo. Stara zakonodaja je dovoljevala zaprosilo za državljanstvo vsakomur, ki v tistem trenutku ni bil prejemnik socialne podpore. Po novem pa je eden od predpogojev, da prosilec za državljanstvo ni bil prejemnik socialne podpore oziroma, da je v primeru, če je socialno podporo prejemal, ta znesek tudi v celoti vrnil državi.

To je integracija v pravem pomenu besede
Ravno tako je eden od novih ukrepov poudarek na višji stopnji integracije v švicarsko družbo. Iz tega razloga naj bi bila ena od novih zahtev pri zaprosilu za švicarsko državljanstvo dokaz, da ima prosilec zadostno število prijateljev s švicarskim državljanstvom. Stopnja znanja jezika se razlikuje med posameznimi kantoni, vendar pa je v vsakem primeru potrebno znanje jezika na stopnji B1 oziroma B2, kar pomeni dovolj dobro znanje za sporazumevanje v enem od štirih uradnih jezikov v Švici.

Čeprav Švica ni članica EU se je bila primorana soočiti z migrantsko krizo zaradi severnoafriških migrantov, ki so prihajali iz Italije proti Nemčiji. Švica je takrat priznala, da pri kar 90 odstotkih vseh migrantov niso mogli potrditi resničnosti njihove identitete. Posamezni kantoni in mesta po Švici so skušali omejiti naval migrantov z ukinitvijo ali z drastičnimi rezi socialni podpori, do katere so bili ti do nedavnega upravičeni. V Zürichu so tako glasovali, da zmanjšajo ugodnosti zavrnjenim prosilcem za azil, ki so se znašli v tako imenovanem “F-statusu”, zaradi katerega jih ne morejo deportirati.

Ivan Šokić