Nov ruski film Panfilovih 28 mož razkriva razvoj mita in izvajanje indoktrinacije o drugi svetovni vojni v Putinovi Rusiji. Ta interpretacija zgodovine je namenjena novim generacijam, saj je posegla tudi v šolske načrte in medije. Kremelj promovira drugo svetovno vojno kot junaško zmago, ki je združila Sovjetsko zvezo zoper fašizem in ki rusko državo združuje še sedaj.
Ta novi ruski filmski izdelek je namenjen krepitvi ruskega ponosa in novega koncepta ruske zunanje politike, ki temelji na sloganu: “združen ruski svet, s centralnim vodstvom Moskve”. Na državni televiziji je bila predvajana oddaja o Putinu, kjer je skupaj s kazahstanskim predsednikom Nursultanom Nazarbajevim gledal ta film in po poročanju BBC je to poskus krepitve vezi z bivšimi sovjetskimi republikami.
Film prikazuje borce, ki junaško branijo Leningrad novembra 1941. Prikazani so kot junaki, ki v srditem boju uničijo 18 nemških tankov, preden podležejo v bitki. Po vojni so ti vojaki postali nesmrtni – razglasili so jih za junake – o njih so poučevali tudi v šoli.
Zaradi resnice odletel šef Ruskega arhiva
Zgodovinarji pa pravijo, da ta zgodba ne drži, saj je bolj mit, ki ga je izumil novinar Krasnaje zvezde l. 1948, ki je zgodbo močno napihnil. Junija lani je direktor ruskega državnega arhiva, Sergej Mironenko, sloneč na zgodovinskih virih izjavil, da je ta zgodba mit, zaradi česar ga je ostro kritiziral kulturni minister Vladimir Medinsky, kmalu pa se je moral posloviti tudi od mesta direktorja arhiva.
Kulturni minister z olepšano komunistično zgodovino
Medinski je branil film z besedami, da četudi je zgodba izmišljena od začetka do konca, gre za sveto legendo, ki je ne bi smeli spreminjati – in da kdor to počne, je umazanec. To seveda ni prvi poskus reinterpretacije zgodovine. Februarja 2013 je Putin odredil en sam zgodovinski načrt, ki vsebuje “standardizirano zgodbo”. Isto leto in z istimi nameni je bil ustanovljen državni zgodovinski TV-kanal.
Kdor manipulira, druge obtožuje manipulacije
Putinovi podporniki se strinjajo z novimi metodami, da bi ohranili “kanonično” zgodovino, ki bo držala tako veliko državo skupaj. Kritiki to ocenjujejo kot poskus vsiljevanja neke uradne verzije preteklosti. Putin in drugi uradniki so v večkrat ponovljenih javnih mnenjih izrazili, da se je treba boriti proti “poskusom ponarejanja zgodovine”.
Neodvisni avtorji in mediji na udaru povsod, kjer stari režim dviguje glavo
Svobodna in neodvisna televizija Dozhd je bila obtožena poseganja v spomine na drugo svetovno vojno, ko je intervjuvala veterane, če bi s predajo nemškim silam lahko leta 1941 rešili prebivalce Leningrada. Leta 2014 je bil sprejet zakon zoper rehabilitacijo nacizma, s pomočjo katerega je bil oglobljen tudi pisec blogov Vladimir Luzgin, ki je julija objavil članek o tem, da je Rusija, združena z nemškimi silami, napadla Poljsko 1. septembra 1939. Globa je v protivrednosti znašala 3.200 ameriških dolarjev.
Sodišča so stroj v službi Kremlja
Sodišče je odločilo, da je Luzgin ponaredil zgodovino pišoč o tem, da “so komunisti in Nemci združeni napadli Poljsko, oziroma z drugimi besedami, da je komunizem sodeloval z nacisti,” kar je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Tako so sodišča povozila dejstvo, da sta nacistična Nemčija in Sovjetska zveza zares podpisali pakt o nenapadanju avgusta 1939, ki se imenuje pakt Molotov-Ribbentrop. V skrivnem protokolu sta se strinjali, da napadeta Poljsko, kar sta tudi izvedli vsaka s svoje smeri.
Rusija priljubljena tudi v slovenskih levih medijih
Rusija je v levičarskih krogih deležna precejšnje naklonjenosti, kar pa preseneča tiste ljudi, ki ohranjajo zgodovinski spomin na Informbiro in hegemonistično zasedbo držav vzhodne Evrope, na neurejeno (beri posiljevalno) vojsko, ki je sebe imenovala osvobodilna armada, na strah pred SZ po vojni itd. Glede na to, da ljubijo denar, bi lahko sklepali, da v Rusiji vidijo predvsem ekonomske koristi.
Dogajanje na področju interpretacije zgodovine je podobno indoktrinaciji pri nas, saj se je v 25 letih pri nas ustvarilo veliko megle na področju pretekle in polpretekle zgodovine, zgodovinarji se premalo lotevajo raziskovanja in umeščanja teh vsebin v kurikulume, šele v zadnjem času se razkrivajo podrobnosti povojnih izvensodnih pobojev. Mnogi, ki so bili ob osamosvojitvi na napačni strani ali pasivni, bi se radi (sami) zapisali z zlatimi črkami v zgodovino, kot bi Rusi radi bili mitični junaki druge svetovne vojne.
A. B.