Tri leta po začetku protivladnih protestov Ukrajina še vedno daleč od evropskih sanj

Foto: epa.

Minevajo tri leta, odkar so prebivalci Kijeva zavzeli ulice v protivladnem protestu, ki se je končal z neredi in več sto žrtvami med civilisti, za kar je bil odgovoren vladajoči režim takratnega predsednika Viktorja Janukoviča. Tri leta pozneje se država še vedno ne more znebiti socialističnih lovk, ki se raztezajo čez celotno politično sfero, saj je Ukrajina še vedno revna država z visoko stopnjo korupcije, daleč od “evropskih sanj”.

Zmagovalci protivladnih protestov so bili februarja 2014 proevropsko usmerjene politične stranke, medtem ko se je moral Viktor Janukovič pred roko pravice, pa tudi jezo razočaranih sodržavljanov, zateči v Rusijo k svojemu dobremu prijatelju Vladimirju Putinu. Janukovič je v času svojega predsednikovanja izvajal korupcijo, nagrabil si je bajno bogastvo, nagraditi je znal tudi svoje lojalne prijatelje. V času protestov je zaukazal nasilno ustavitev protestnikov, kar se je končalo s krvavimi spopadi na Trgu neodvisnosti in kršenjem človekovih pravic.

Desno usmerjeni politiki so ljudem obljubili evropsko približevanje v nasprotju s politiko Viktorja Janukoviča, ki je zavezništvo in povezovanje iskal v Rusiji. Cilj Ukrajine je vstop v Evropsko unijo v bližnji prihodnosti, pa tudi NATO, zaradi česar se je v vojno na vzhodu države vmešal tudi Vladimir Putin, ki se boji, da bi se Severnoatlantsko zavezništvo razširilo na prag Rusije. Rusi imajo na Krimu, ki so ga kot epilog oboroženega spopada aneksirali, v Sevastopolu locirano tudi največjo mornarsko floto.

Ukrajina se še vedno bori s korupcijo, očiščenje od prejšnjega sistema bo še naporno
Proevropsko usmerjena novoizvoljena ukrajinska vlada je obljubila boj proti korupciji in reforme. Na tem področju vseeno po mnenju nekaterih zahodnih zaveznikov ni bilo storjenega dovolj. Ameriški podpredsednik Joe Biden je Ukrajincem celo zagrozil, da bi EU lahko umaknila sankcije zoper Rusije, če vlada ne bi izpolnila svojih obljub. Svoje mnenje ima tudi ljudstvo, saj ankete kažejo, da ker 86 odstotkov prebivalstva ni zadovoljnega s tem, kako se država bori proti korupciji.

Sliko ukrajinskih uradnikov kvarijo tudi zadnja razkritja na področju zasebne lastnine, potem ko je EU zahtevala, da jo politiki javno razkrijejo. V Ukrajini, kjer povprečen državljan zasluži manj kot 200 dolarjev na mesec, so podatki razkrili, da so sodniki, odvetniki, politiki in drugi uradniki lastniki številnih luksuznih stanovanj in avtomobilov, luksuznih jaht, dragih ur in prestižnih vin. Ni presenetljivo, da državljani zato vse bolj dvomijo v iskrenost zdajšnje vladajoče politične elite, saj so grabežljivosti vajeni še od prejšnjega, socialističnega sistema. Drugi menijo, da država še ni očiščena starih komunističnih lovk.

Predsednik Petro Porošenko je danes eden izmed najbogatejših Ukrajincev, Forbes ocenjuje, da je na lestvici celo na četrtem mestu, res pa je, da je njegov dvig na premoženjski lestvici predvsem rezultat hude gospodarske krize, ki je posledica zgrešene Janukovičove politike. Pika na i je bila njegova odločitev, da odloži dogovor z Evropsko unijo glede prostega pretoka blaga. Za državljane, ki si želijo blaginje in evropskega standarda življenja, je bil to seveda hud udarec. Ukrajina se sicer za ukinitev viz s schengenskim območjem pogaja vse od leta 2008.

EU pomaga Ukrajini z nižjimi cenami svojih visoko kvalitetnih produktov
Porošenko je obljubil, da bo brez vize mogoče potovati v Evropsko unijo že v kratkem, trenutni rok je četrtek, 24. novembra. EU je sicer že potrdil, da je Ukrajina zadostila pogojem, toda v Bruslju še iščejo ustrezen mehanizem, ki bi mu omogočil, da v primeru navala nezaželjenih ekonomskih migrantov pride do t.i. nujnega preklica. Tudi, ko bo Ukrajincem enkrat res dovoljeno potovati v EU brez vize, jim bo to omogočeno le kot turistom. Težava je v tem, ker večina Ukrajincev nima denarja za počitnikovanje, temveč si želijo do služb oz. boljšega zaslužka.

Ukrajina ima velike težave tudi s prepričevanjem posameznih članic Evropske unije, da si zasluži sporazum z Evropo, saj je denimo Nizozemska letos aprila izvedla referendum, na katerem je ljudstvo dogovor EU – Ukrajina zavrnilo. Gre bolj za tehnične ovire na poti do sporazuma, saj je dogovor o prostem pretoku blaga delno že v teku vsaj leto dni. Evropski trg je tako odprt za ukrajinske izvodne dobrine, medtem ko so visoko kvalitetni evropski produkti Ukrajincem na voljo po nižjih cenah.

Vseeno ukrajinski proizvajalci v večini industrijskih panog trenutno ne dosegajo evropskih standardov, ker si drage modernizacije ne morejo privoščiti. Ukrajina bi bila lahko na evropskem trgu najbolj konkurenčna na področju poljedelstva, a so letne EU kvote na uvoz tovrstnih dobrih tako nizke, da jih država doseže že v nekaj mesecih. Zadnja raziskava Ukrajinskega nacionalnega statističnega urada je celo pokazala, da je ukrajinski izvoz v Evropsko unijo upadel za četrtino v primerjavi z istim obdobjem leta 2014. Še vedno so največji uvozniki ukrajinskih izdelkov Rusija, Kitajska in Egipt.

L.S.