Ukrajina z vojaško parado, v kateri sodeluje 4000 vojakov, obeležuje 25. obletnico samostojnosti od Kremlja. Narod, ki je nekoč služil kot geopolitični most med Moskvo in Zahodom, je 25 let po razglasitvi samostojnosti Ukrajine vir globokega in nevarnega razkola.
Ob današnji slovesnosti bosta ukrajinska vojska in nacionalna garda med drugim pokazali svojo težko orožje, kot so tanki in topništvo. Parade se bo kot častni gost iz tujine udeležil poljski predsednik Andrzej Duda.
Ukrajina je neodvisnost od takratne Sovjetske zveze razglasila 24. avgusta 1991. Za razpadajoč veliki imperij je pomenil odhod druge najpomembnejše republike po Rusiji njegov konec. A politično in gospodarsko je Ukrajina v teh 25 letih ostala daleč za svojimi zmožnostmi.
Ukrajinsko- ruski spori imajo dolgo zgodovino
Nesoglasja med sosednjima državama so vzplamtela po ruski priključitvi polotoka Krim marca 2014, do česar je prišlo le nekaj tednov po strmoglavljenju takratnega proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Notranjepolitična kriza je državo pretresala že tudi prej, in sicer leta 2004. Takrat je prišlo do t.i. oranžne revolucije, in to zaradi ponarejanja izida volitev.
Sicer pa je bila Ukrajina v konfliktu z Rusijo še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Sporna je bila ruska črnomorska flota na polotoku Krim, kar pa sta državi kasneje uredili z dogovorom o najemu.
Ukrajinski predsednik Porošenko je svoj nagovor izkoristil za nekaj puščic v smeri ruskega predsednika Vladimirja Putina. Spomnil je na Putinovo izjavo, da je bil razpad Sovjetske zveze leta 1991 največja geopolitična katastrofa 20. stoletja.
“Mi smo bili tisti, ki smo ustvarili to, kar je Putin kasneje imenoval največja geopolitična katastrofa,” je izpostavil Porošenko pred vihrajočimi ukrajinskimi modrimi in rumenimi zastavami. “Po dveh letih vojne lahko samozavestno rečem, da našemu nasprotniku ni uspelo doseči edinega cilja – ni mogel spraviti Ukrajine na kolena,” je dodal.
Današnjo parado je Porošenko označil tudi za signal sovražniku: “Ukrajinci smo se resno pripravljeni še naprej boriti za svojo neodvisnost.” Dodal pa je, da si želi rešitve konflikta z diplomatskimi sredstvi.
Država je že več kot dve leti v vojni
Zaradi priključitve Krima so zahodne zaveznice Kijeva uvedle ostre gospodarske sankcije proti Rusiji, na vzhodu Ukrajine pa se je razvnel upor prorusko usmerjenih upornikov, ki je od aprila 2014 zahteval več kot 9500 življenj. Rusija sicer zanika obtožbe Zahoda, da podpira proruske upornike.
Z namenom rešitve ukrajinske krize je četverica svetovnih voditeljev (nemška kanclerka Angela Merkel, francoski, ruski in ukrajinski predsednik, Francois Hollande, Vladimir Putin in Petro Porošenko) februarja lani v Minsku sklenila mirovni dogovor, a ta nikoli ni prav zares zaživel in se v zadnjem času z novimi spopadi in smrtnimi žrtvami vse bolj krha.
M. P., STA