Ukrajina vse bližje zvezi Nato, ki ne priznava nelegalne in nelegitimne priključitve Krima k Rusiji

epa06078905 Ukrainian President Petro Poroshenko (R) shakes hands with Jens Stoltenberg (L), the Secretary General of NATO, during their press conference in Kiev, Ukraine, 10 July 2017. Jens Stoltenberg arrived to Ukraine to take part in sitting of commission Ukraine ? NATO which will take place in Kiev at the same day. EPA/SERGEY DOLZHENKO

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je ob današnjem srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom vstop v Nato označil kot ukrajinsko prednostno nalogo. Stoltenberg je zagotovil, da je Nato pri reševanju ukrajinske krize na njihovi strani in proti ruskim “agresivnim dejanjem”. Ukrajina je minuli konec tedna sprejela zakonodajo, s katero se želi zavezništvu Natu še bolj približati.

“Naša prednostna naloga je vstop v evro-atlantski varnostni prostor, predvsem pa članstvo v zvezi Nato,” je po v pogovoru z Jensom Stoltenbergom dejal ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Odzval se je tudi na rusko obsodbo prizadevanj Ukrajine za vstop v Nato, z besedami, da “nobena država izven Nata nima pravice veta pri tem sodelovanju”.

Stoltenberg je poudaril, da Nato izkazuje svojo solidarnost z Ukrajino in trdno podporo ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti. “Nato ni in ne bo priznal ruske nelegalne in nelegitimne priključitve Krima,” je še poudaril Stoltenberg.

Rusija ne izpolnjuje svojih zavez
Generalni sekretar Nata je Kijev obiskal le dan po srečanju Porošenka z ameriškim državnim sekretarjem Rexom Tillersonom. Ameriško zunanje ministrstvo je ob tem v izjavi zapisalo, da je namen Tillersonovega obiska znova potrditi ameriško zavezanost ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti. Ob obisku je Tillerson pozval Rusijo, naj ukrepa in ustavi krvavo nasilje. Hkrati je poudaril, da so ZDA razočarane nad slabim napredkom pri uresničevanju mirovnega sporazuma iz Minska. “Rusijo pozivamo, naj izpolni svoje zaveze,” je še dejal.

Rex Tillerson (foto: epa)

Na spornem območju umrlo že več kot 10 tisoč ljudi
Zaradi ruske priključitve polotoka Krim, ki je bila povod za nasilje, je Zahod proti Rusiji uvedel gospodarske sankcije, ki so pogosto tema političnih razprav. Na vzhodu Ukrajine je od aprila 2014 umrlo več kot 10.000 ljudi. Kijev in zahodne zaveznice obtožujejo Moskvo, da spodbuja konflikt ter tihotapi orožje in ljudi v Ukrajino, kar Rusija zanika. Trdi, da se poleg upornikov borijo le ruski vojaki, ki niso na dolžnosti, in prostovoljci.

C. Š., STA