Venezuelski socialistični paradiž je iz dneva v dan bolj podoben peklu na Zemlji. Katastrofalno stanje je šlo tako daleč, da večina prebivalstva nima niti dostopa do pitne vode. Izvire pitne vode si je namreč prilastila vojska, ki naj bi skrbela za racionalizacijo, v resnici pa skrbi, da imajo socialistične elite dovolj zase.
S totalnim kolapsom, ki se je razlegel po državi, se zdi, da je profitirala edino vojska, ki jo sestavlja 160 tisoč pripadnikov. Tako so visoki pripadniki vojske zdaj zagotovili nadzor tudi nad usihajočimi viri pitne vode v državi. Voda je tako postala razkošje, ki si ga večina prebivalcev po poročanju portala Zero Hedge ne more privoščiti.
Čeprav bi vojska morala zagotoviti enako porazdelitev vode za vse, pa se v resnici požvižga na svoje državljane. V teoriji bi morala biti cena vode pokrita s strani države, a to je samo teorija – in kakor vse teorije, na katerih je osnovana socialistična oblast, je tudi ta daleč od realnosti. Vojska gre celo tako daleč, da si prisvaja z vodo napolnjene tovornjake cistern ter jih izkorišča za zasebne namene svojih poveljnikov. Vojska ima tako poleg nadzora nad sedmimi večjimi vodnimi viri v 5,5-milijonski prestolnici pod nadzorom tudi vse javne in zasebne tovornjake za vodo.
Vojska prisvaja zaloge vode za svoje in potrebe elit
Rigoberto Sanchez, eden od zasebnikov, ki prevažajo vodo, je tako povedal, da največjo grožnjo te dni zanj predstavlja ravno venezuelska vojska, ki ga lahko vsak trenutek ustavi in zaseže njegov tovornjak skupaj z vodo, ne da bi za to prejel kakršnokoli plačilo. “Ko se to zgodi, ste v njihovih rokah, peljati morate, kamorkoli vam ukažejo,” je povedal Sanchez. “Včasih so to vladne stavbe, drugič vojaške rezidence ali zasebni domovi.”
Prebivalci Caracasa imajo v povprečju dostop do vode zgolj pol ure vsako jutro in vsak večer. Nedavno poročilo dobrodelne organizacije Caritas je razkrilo, da ima samo 27 odstotkov Venezuelcev stalni dostop do varne pitne vode, medtem ko ima 65 odstotkov dostop do neoporečne vode zgolj trikrat na teden. “To je grozna situacija, ki postaja samo še grozovitejša,” je povedala 32-letna Duque. “Malček joka, ko ga polivam z vedrom mrzle vode, a mi vsaj dobimo nekaj. Moja družina, ki živi višje na gori, že več mesecev nima vode.”
Socialistični paradiž, ki si ga želi Levica
Pomanjkanje vode v tem “socialističnem paradižu” je še toliko bolj presenetljivo glede na to, da je Banka Latinske Amerike za razvoj državi v zadnjem desetletju posodila 500 milijonov dolarjev za nadgradnjo vodovodne infrastrukture. Lahko se samo sprašujemo, kam je izginil ves ta denar. Inflacija v državi je te dni tako huda, da je za preprosto skodelico kave potrebno odšteti eno tretjino povprečne mesečne plače, kar znaša 29 ameriških centov ali več kot milijon bolivarjev.
Resnično, to je pravi socialistični paradiž. Vsi so milijonarji, ki umirajo od lakote in žeje. Voda je postala luksuzna dobrina, ljudje pa jedo svoje hišne ljubljence. To je vzor, želja in navdih slovenske Levice.
Ivan Šokić