V Bosni in Hercegovini naraščajo napetosti, ki lahko pripeljejo do razpada države

Foto: epa

Bosna in Hercegovina je že desetletja in stoletja znana kot območje stalnih napetosti in trenj med posameznimi tamkaj živečimi narodi. Veliki masakri so se tam med drugim dogajali v času 2. svetovne vojne, podobne zgodbe pa so znane tudi iz obdobja zadnje morije na tem območju, iz 90. let. V zadnjih dneh naj bi napetosti spet naraščale in se celo pojavlja možnost razpada te države. 

Za 25. september se v Republiki srbski, ki je del države BiH, napoveduje pomemben referendum, ki pa mu nasprotujejo vidnejši bošnjaški politiki. Zaradi pregretega političnega ozračja se celo omenja možnost izbruha oboroženega konflikta, a srbska stran upa, da bo dogodek minil brez incidentov, navaja hrvaški portal.

Republika srbska si skrivaj želi neodvisnosti
Prizadevanja za dosego neodvisnosti Republike srbske so že dlje časa znana, vendar je vse do sedaj njenim političnim oblastem še ni uspelo doseči. Prav omenjeni referendum pa bi lahko sprožil val dogodkov, ki bi tovrstno politično potezo omogočili. Pred njegovo izvedbo med drugim svari visoki funkcionar vojske BiH Sefer Halilović, ki pravi, da bi lahko ta dogodek pripeljal do novih vojaških trenj, ki bi v desetih ali petnajstih dneh pokopali že omenjeno republiko. Predsednik slednje Milorad Dodik odgovarja, da vojna ni v njihovem interesu, vendar pa bodo po potrebi branili svoje ozemlje ter obenem navaja, da bi v primeru vojne nemudoma izvedli odcepitev od BiH.

Podobne poglede imajo tudi ugledni bosanski politiki
Namigovanje na možnost konflikta s strani bošnjaškega vojaškega funkcionarja pa niso presenečenje, saj naj bi na podoben način razmišljal tudi predsednik predsedstva BiH Bakir Izetbegović. V ozadju naj bi obstajala želja po izgonu Srbov iz te države. Pravzaprav naj bi se celoten bošnjaški politični vrh nagibal k tovrstnim spornim potezam. Milorad Dodik je ob napovedanem referendumu izrazil upanje, da bo ta potekal mirno in brez kakršnihkoli zapletov.

Za kakšen referendum gre?
Na omenjenem referendumu naj bi se prebivalci Republike srbske izjasnili, ali bo 9. januar razglašen za dan Republike srbske, še navaja 24sata.hr. Vendar pa tovrstnim pobudam poleg bošnjaške strani prav tako niso najbolj naklonjeni v Beogradu, čeprav jim ostro ne nasprotujejo.

Ključni sporazum po vojnem razdejanju 
Pred približno dvemi desetletji je bil za BiH sklenjen pomemben sporazum, ki se imenuje daytonski. Šlo je za mirovno pogodbo, ki je po več kot treh letih končala vojno v omenjeni državi, znano po tem, da je bila ena najbolj krvavih po zadnji svetovni moriji, saj je v njej življenje izgubilo več kot 100.000 ljudi. Sporazum je nastal v ZDA, v kraju Dayton leta 1995, s podpisom pa so ga potrdili tudi hrvaški, srbski in bošnjaški politični vrh, s čimer je bila potrjena enotnost BiH in obenem njena razdeljenost na dve entiteti – bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH ter Republiko srbsko. Z njim je bil poleg enotne skupne države zagotovljen tudi mir.

Velika ovira za napredek
Vendar pa sporazum prinaša tudi notranjo politično in narodnostno razdeljenost, ki je močna ovira za hitrejši razvoj te države, a določen napredek kljub vsemu obstaja, saj se država v zadnjih letih počasi približuje EU, uspeh pa je zaznan tudi na področju reform javnih financ, gospodarstva, javne uprave in pravosodja, še navaja portal planet.si.

Domen Mezeg