V Talinu so postavili spomenik žrtvam komunizma, na katerega so enega za drugim zapisali imena več kot 22 tisoč ljudi, ki jih je sovjetski režim pokončal v letih 1940-1990. V Sloveniji še vedno ni niti enega obeležja z omembo revolucionarnega nasilja in komunističnega genocida nad Slovenci, pobitimi med in po drugi svetovni vojni s strani titoističnega režima.
Spomenik žrtvam komunizma v Estoniji je razdeljen na dva dela: “potovanje” vzdolž temnega koridorja spomina, kjer so v spominsko steno vgravirana imena žrtev, in “hišni vrt”, bujni park okrog koridorja, ki simbolizira ljudi, ki so bili iztrgani iz miru svojega življenja in so umrli zaradi Stalinovih privržencev.
Spomenik žrtvam komunizma je nastal na zahtevo estonskega pravosodnega ministrstva, odkrit pa je bil ob 100. obletnici estonske neodvisnosti, ki so jo praznovali 23. avgusta 2018.
Istočasno z odkritjem spomenika so vzpostavili tudi spletno stran (www.memoriaal.ee), ki pomaga ljudem najti ploščo z imenom žrtve, ki jo iščejo. Del spomenika je namenjen tudi “vojaškim elitam in vojnim junakom”, 801 vojaku, ki so bili prve žrtve Stalinove represije leta 1940. “Ko obiščemo ta kraj, pomislimo na to, da za nas cena svobodne države ni abstraktna. Izguba svobode, ki je sledila po sporazumu med nacističnim in komunističnim režimom, je stala življenja več kot ene petine našega prebivalstva,” je povedal pravosodni minister Urmas Reinsalu.
Estonska vlada pa si želi še več, poroča spletna stran Agensir. V njihovem načrtu je namreč “mednarodni muzej za žrtve komunizma” v Talinu. Spominsko obeležje in zbirka podatkov o žrtvah se še vedno dopolnjujeta, ureja pa ju fundacija Estonski inštitut zgodovinskega spomina.
M. S.