Zavzetje strateško pomembnega mesta Sirte, največjega oporišča IS v Libiji, ki se nahaja 450 km vzhodno od Tripolija, velja za enega večjih porazov IS. Kalif Abu Bakr al-Baghdadi je mesto zavzel junija 2015 in ga spremenil v teroristično oporišče v Afriki.
Širitev v Libijo je bila načrtovana kot rezervni teritorij za umik, če bi prišlo do poraza v Iraku ali Siriji. K porazu v Libiji je prispevalo več dejavnikov. Al Kaida in IS sta dve frakciji znotraj teroristične organizacije, ki imata isto vahabitsko-salafistično ideologijo, a je med njima v Libiji prišlo do nesoglasij zaradi teritorija in delitve plena.
Razlika med Al Kaido in IS v Libiji
Al Kaida je vedno imela močno oporišče v Libiji in je pomagala rušiti Gadafijev režim, zato to področje razumejo kot svoje. Vodja upornikov v Libiji Abdelhakim Belhadj je bil najbližji sodelavec in osebni prijatelj ubitega vodje Osame bin Ladna. Al Kaidini libijski pripadniki se po poročanju medijev v lanskem letu niso strinjali z grozodejstvi IS, ki so na posnetkih obkrožili svet – sekanje glav domnevnim vohunom od 10 do 80 let.
Potek vojne za Libijo
Najpomembnejša bitka za poraz kalifata v Libiji se je začela maja, ko je libijska vojska (GNA) začela vojno ofenzivo na mesto Darnah, nato pa nadaljevala z boji in osvojila pristanišče in upravno središče Sirte. Trenutno se odvijajo boji za osvojitev zadnje četrti v mestu Sirte, ki ga nadzirajo džihadisti, poroča Večernji list.
Vlada narodne enotnosti vendarle deluje
Letos januarja je Libija dobila vlado narodne enotnosti s premierjem Fayezem al-Sarrajem na čelu. Ta je ob začetku mandata napovedal, da bo do konca 2016 IS poražena, in to ne samo v Libiji, temveč tudi v Iraku in Siriji.
Premier Fayez al-Sarraj je po poklicu arhitekt in izvira iz ugledne družine v Tripoliju, saj je bil že njegov oče politično aktiven in udeležen pri ustanavljanju postkolonialne Libije. Za aktualnega premierja je značilno, da se strastno bojuje proti IS in da je učinkovit pogajalec, ki združuje še tako različne skupine ljudi.
Združeni v boju proti IS uspešni
K porazu kalifata je prispevalo pomembno dejstvo, da sta se v boju združili dve vojaški frakciji – uradna vladna vojska iz Tobruka in vojska islamske uporniške vlade iz Tripolija. Gre za vzporedni vladi, vsaka s svojim parlamentom, vojsko, policijo in državnimi institucijami.
Pomembna je bila tudi premierjeva odločitev, da na prostost spusti sina pokojnega Moamerja Gadafija, Saifa al-Islama Gaddafija, čeprav je bil ta obsojen na smrtno kazen. Mnogi Gadafijevi simpatizerji, ki so po porazu prešli k IS, so zapustili džihadistično organizacijo in se pridružili vladni vojski.
Miru v Libiji še nekaj časa ne bo
Kljub veliki zmagi vladne vojske zoper IS pa za Libijo to še ne pomeni miru. Po padcu režima Gadafija je namreč državo zajela anarhija in tudi državljanska vojna, kjer med seboj obračunava več kot 1500 frakcij in 200 plemen.
A. B.