V Turčiji izredne razmere do aprila

Turčija po podaljšanju izrednih razmer (foto: STA).

Turški parlament je o podaljšanju izrednih razmer razpravljal in glasoval po silvestrskem terorističnem napadu pripadnika skrajne Islamske države na nočni klub v Istanbulu, v katerem je bilo ubitih 39 ljudi. Izredne razmere so podaljšali do 19. aprila.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izredne razmere uvedel kmalu po spodletelem državnem udaru 15. julija 2016. Prvič so jih podaljšali oktobra lani, iztekle pa bi se v noči na 17. januar. Po mnenju Erdogana, kot poroča STA, izredne razmere omogočajo učinkovit boj proti terorizmu. Po neuspešnem poskusu državnega udara julija lani je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan začel čistko političnih nasprotnikov. Aretiral je več kot šest tisoč ljudi, med njimi je bilo več kot tri tisoč vojakov in razrešil 2745 sodnikov. Mnogi so se takrat spraševali, ali si ni prav z državnim udarom Erdogan okrepil svojo oblast. Turško notranje ministrstvo je ob tem odpustilo 8.777 uslužbencev, med njimi 30 guvernerjev provinc. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da bodo nadaljevali čiščenje virusa iz vseh državnih institucij, ker se je virus razširil. Glavne sovražnike je videl  v podpornikih izgnanega klerika Fethullaha Gülena, sicer svojega nekdanjega tesnega sodelavca.  Obtožil ga je, da je organizator državnega udara, kar je Gülen zavrnil in dejal, da je Erdogan sam organiziral državni udar. Erdogan je šel še korak naprej in od ZDA zahteval, da Turčiji izročijo Gülena, a so iz Washingtona jasno sporočili, da brez trdnih dokazov izročitve ne bo.

Kadar  veljajo izredne razmere, lahko predsednik države vlada z dekreti, ki imajo enako težo kot zakoni, parlament pa o njih ne odloča, ampak jih dobi le na vpogled. V času izrednih razmer lahko poleg tega oblasti po lastni presoji omejujejo ali odpravljajo določene pravice in svoboščine.

Ob spodletelem državnem udaru v Turčiji bode v oči predvsem hitrost, s katero se je Erdogan spravil na svoje politične nasprotnike. Nemogoče je namreč, da bi lahko odpustil skoraj dva tisoč sodnikov, ne da  bi imel vnaprej pripravljen seznam čistk. Ključno za uspeh državnega udara bi bilo poleg sodelovanja vrha vojske, da bi pučisti prijeli predsednika oziroma predsednika vlade, kar pa se v Turčiji ni zgodilo. Pučisti so se osredotočili samo na centre politične in komunikacijske moči. Zasedli so državno televizijo, napadli poslopje parlamenta, a pozabili na Erdogana. Blokirali so letališča v Ankari in Istanbulu, a Erdogan je kljub temu brez težav pristal v Istanbulu. Tam pa ga je pričakala množica podpornikov.

Turški mediji so sicer poročali, da sta v času lanskega državnega udara Erdoganovo letalo med poletom proti Istanbulu obkolila dva uporniška vojaška lovca, vendar ga nista sestrelila in tudi ne prisilila, da zapusti turški zračni prostor. Prav tako Erdogana niso zajeli turški specialci v hotelu v Marmarisu, kjer je bil na dopustu. Nekaj minut po tem, ko je turška državna televizija prebrala sporočilo pučistov, da so v državi izvedli državni udar, se je prek aplikacije FaceTime v eter zasebne televizije CNN Turk javil Erdogan. Ljudi je pozval na ulice, sebe pa oklical za varuha demokracije.

Branka Jurhar