Petek je bil vsekakor razburljiv dan za Iran, ki bo zaznamoval njihovo zgodovino. Prebivalci te islamske republike so za predsednika države znova izvolili Hasana Rohanija, ki slavi po svojih prizadevanjih za konstruktiven dialog z vsem svetom. Mnogi so se namreč bali, da bi zmaga konservativca Ebrahima Raisija pripeljala do uničenja jedrskega sporazuma in pomenila vrnitev v strožjo notranjo politiko. Volitve so bile neke vrste referendum za in proti odpiranju države.
Iransko prebivalstvo se je v petek že zgodaj zjutraj odpravilo na volišča, kjer je kljub dolgim vrstam počakalo in oddalo svoj glas. Mnogi volilni upravičenci, ki so stali v dolgih vrstah, so dejali, da bodo čakali tako dolgo, kot bo potrebno, in v senci vojne, ki jim visi nad glavami, ne bomo odšli. Že takrat so svojo naklonjenost izrazili Rohaniju, ki je državo po sklenitvi jedrskega sporazuma z velikimi silami previdno odpiral Zahodu.
Poleg Rohanija so se za položaj potegovali še konservativec Mostafa Mirsalim, konservativec Ebrahim Raisi in reformist Mostafa Hašemataba. Ena glavnih tem kampanje pred predsedniškimi volitvami pa je bil dve leti po sklenitvi znova jedrski sporazum, s katerim je Iran omejil svoj jedrski program v zameno za odpravo sankcij. Volivci sicer niso neposredno sodili o dogovoru iz leta 2015, so pa odločali o Rohanijevem previdnem odpiranju Zahodu.
Nad Rohanijevo prepričljivo zmago je bil med drugim navdušen tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Ta je v pismu kolegu dejal, da “je Moskva pripravljena za nadaljnje delo pri razvoju dvostranskega partnerstva”. Višji ruski senator Konstantin Kosachev pa verjame, da so rezultati volitev pozitivni tako na domačih in mednarodnih frontah. Prav tako je ugotovil, “da sta Rusija in Iran vedno dosegli skupno podlago pod predsedstvom Rohanija”. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini pa je Rohaniju čestitala prek Twitterja, kjer je izrazila pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s Teheranom.
I. K.