Pred dnevi je bila v ospredju večine ameriških medijev zgodba o pakistanskem Američanu Khizr Khanu, očetu v Iraku padlega vojaka, in njegova polemika z republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom. Če je Khanov nastop zaznamoval demokratsko konvencijo, pa je čustveni pečat republikanski konvenciji dala Patricia Smith.
Sin Smithove je bil namreč eden od štirih Američanov, ki so umrli v napadu libijskih islamskih skrajnežev v Bengaziju 11. septembra 2012. Sean Smith je bil namreč uslužbenec ameriškega zunanjega ministrstva v ameriškem veleposlaništvu v Bengaziju, ki so ga islamski skrajneži napadli in zažgali. Ognjeni zublji so bili poleg Smitha usodni tudi za ameriškega veleposlanika J. Christopherja Stevensa.
Obama in Clintonova zavajata javnost
Islamisti so v Bengaziju poleg veleposlaništva tudi napadli stavbo, v kateri so živeli pripadniki ameriške obveščevalne službe CIA in ubili dva obveščevalca. V prvem odzivu po napadu je ameriški predsednik Barack Obama odgovornost za sprožitev napada naprtil ustvarjalcem ameriškega protimuslimanskega filma oziroma videoposnetka Nedolžnost muslimanov (izvirno: Innocence of Muslims), saj naj bi bil tudi napad v Bengaziju del ogorčenega odziva muslimanov na ta film, ki je bil objavljen na YouTubu.
Kmalu se je izkazalo, da so Obama in drugi visoki ameriški vladni politiki zavajali javnost, saj napad ni vzpodbudil omenjeni film, ampak je bil načrtovan že prej. To je v elektronskem pismu tedanjemu egiptovskemu zunanjemu ministru, napisanem dan po napadu v Bengaziju, priznala tudi takratna ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.
Užaloščena mati, ki želi Clintonovo videti v zaporu
Njene napake pred in v času napada na veleposlaništvo v Bengaziju zdaj izpostavljajo Trumpovi privrženci. Tako je bila ena od govornic na nedavni republikanski nacionalni konvenciji v Clevelandu tudi že omenjena Patricia oziroma Pat Smith (spodaj si lahko ogledate videoposnetek njenega govora).
https://www.youtube.com/watch?v=GuEf4MSRkiE
Smithova je med drugim povedala, kako jo je dan pred napadom po telefonu poklical njen sin in ji dejal: “Mama, umrl bom. Vse varnostnike izpred veleposlaništva so umaknili”. Materi je v svojem zadnjem pogovoru še zaupal, da je vprašal, zakaj so umaknili varnostnike, a ni dobil pojasnila. Nikogar od njegovih predpostavljenih tudi ni zanimalo, zakaj se je to zgodilo, prav tako ni nikogar zanimala varnost uslužbencev v veleposlaništvu, ki je stalo v nevarnem in nemirnem Bengaziju.
Hillary Clinton se ji je zlagala v obraz
Dan po tem pogovoru so njenega sina umorili islamski skrajneži. Ker se je skupaj z veleposlanikom na začetku napadal zatekel v tako imenovano varno sobo, v katero ni bilo mogoče vdreti, so napadalci zažgali celotno stavbo veleposlaništva in uničili tudi varnostno sobo.
Smithova je v govoru tudi opisala, kako se ji je Clintonova nekaj dni po napadu, ob krsti njenega sina, zlagala v obraz: “Zazrla se mi je v oči in mi dejala, da je za napad odgovoren video. (…) Zlagala se mi je in potem mene obtožila, da jaz lažem.” Kot pravi Smithova, Clintonova še vedno ni odgovorila, zakaj je moral v resnici umreti njen sin.
Demokratski odgovor s Khizr Khanom
Smithova za smrt svojega sina osebno krivi Clintonovo. Po njenih besedih Clintonova ne spada v Belo hišo, ampak v zapor. Kmalu po republikanski nacionalni konvenciji je sledil svojevrsten odgovor Clintonove na demokratski nacionalni konvenciji, kjer je pakistanski Američan Khizr Khan ostro napadel Trumpa. Trumpovi privrženci so potem hitro odkrili, da je pravnik Khan zagovornik šeriatskega prava in da služi s svetovanjem priseljencem iz muslimanskih držav, kako pridobiti vizum za vstop v ZDA. Torej bi mu Trumpov predlog o začasni prepovedi priseljevanja muslimanov v ZDA uničil posel.
Po mnenju Trumpovih privržencev je tudi za smrt njegovega sina Humayuna Khana leta 2004 odgovorna Clintonova, saj je leta 2002 kot senatorka podprla napad na Irak (njena podpora vojni v Iraku je bil tudi eden od poglavitnih razlogov, da jo je leta 2008 na demokratskih strankarskih volitvah premagal Obama, op. p.). Trump po drugi strani graja ameriški napad na Irak kot veliko napako.
Aleš Žužek