V Bosni in Hercegovini se trenutno nahaja med 50 in 120 tisoč ilegalnih migrantov. Vsi vedo, da je najkrajša pot do Slovenije preko Velike Kladuše, kar pa je najbolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da velik del teh ilegalnih migrantov ne govori več o nadaljevanju poti proti Nemčiji, Avstriji, Švedski ter drugim državam na zahodu Evrope, temveč vztrajajo, da nameravajo zaprositi za azil v Sloveniji.
Mestne oblasti v Veliki Kladuši so zaradi vedno večjega navala migrantov, ki nikakor ne preneha, že izgubile nadzor nad situacijo. Če so pred mesecem dni, ko je ekipa Nova24TV obiskala mesto, šotorili v lokalnem parku, zdaj migranti taborijo na odprtem, postavljajo šotore pred mestom v divjini ter se samovoljno gibljejo kakor jim paše.
Ta problem ni edinstven samo za Veliko Kladušo, tudi druga bosanska mesta so okupirali migranti in včasih vsem dostopne turistične destinacije spremenili v lokacije, ki se jim domačini ogibajo v širokem loku. Umazanija, tatvine in strah za lastno varnost odvračajo lokalno prebivalstvo od migrantov. “To so večinoma mladi moški, ki prihajajo iz držav, kjer vojne pravzaprav ni.” Bosanske oblasti so že zaprosile za mednarodno pomoč.
Slovenija, obljubljena dežela
“Afganistan, Pakistan, Sirija, Alžirija, Maroko, Bangladeš, Irak,” so samo nekatere od držav, iz katerih po besedah enega izmed migrantov prihaja nov naval ilegalcev. Kar je še večji problem, pa je njihovo lastno priznanje, da Slovenije ne tretirajo več kot tranzicijsko državo, temveč kot končno destinacijo. Ob številu migrantov, ki se giblje med 50 in 120 tisoč, je to nadvse zaskrbljujoče. Sosednja Avstrija je napovedala zaprtje mej, nova populistična vlada v Italiji pa obljublja izgon vseh migrantov iz države. Če Slovenija ne ustavi migrantov, preden prečkajo njene meje, bo postala tako imenovani migrantski žep.
Razlog za nenadno zanimanje lahko najdemo pri nepotrebnih zapletih okoli deportacije sirskega migranta Ahmada Šamija ter preblagem odzivu trenutne tehnične vlade Mira Cerarja, ki še naprej tolerira sprejemanje migrantov ter jim zagotavlja azil, čeprav do slednjega niso upravičeni.
Ivan Šokić