Vojska Zimbabveja je prevzela nadzor nad glavnim mestom Harare z namenom odstavitve predsednika Roberta Mugabeja, če ta do sobote ne bo sam odstopil. Vojska je dolgoletnemu diktatorju sicer dovolila, da se je udeležil protokolarnega dogodka, planiranega že pred vojaškim udarom.
Vojska Zimbabveja je prevzela nadzor nad glavnim mestom Harare in zatrdila, da bodo zamenjali predsednika Roberta Mugabeja, če ta ne bo sam odstopil, pri tem pa poudarja, da so predsednik in njegova družina varna, saj njihov cilj predstavljajo kriminalci okoli predsednika Mugabeja, ki je že kar 37 let na predsedniškem položaju, torej vse od neodvisnosti države. Vojska je z novo akcijo želela odstraniti vse kriminalce okoli predsednika Mugabeja in je tudi naredila znaten napredek, mnogi so bili iskani za “zločine, ki so povzročili socialno in gospodarsko trpljenje v Zimbabveju.“
Diplomatski vir je za lokalne medije povedal: “Vojska ima še vedno veliko spoštovanje do Mugabeja. Ne želijo ga izriniti od moči. Iščejo časten izstop.” Od prevzema dalje je Mugabe, ki je v hišnem priporu, najprej govoril po telefonu z južnoafriškim predsednikom Jacobom Zumo in mu zatrdil, da je kljub dogajanju v državi dobro. Pripor preživlja v 7,5 milijona evrov vredni rezidenci, znani kot “modra streha”, okoli pa patruljirajo vojaška vozila. Na družbenem omrežju Twitter je Mugabejeva stranka Zanu-PF objavila, da je bil za začasnega predsednika države postavljen nekdanji podpredsednik države Emmerson Mnangagwa, ki ga je Mugabe prejšnji teden odstavil zaradi nelojalnosti, veljal pa je za njegovega morebitnega naslednika.
Pobudo za napad dala Kitajska?
Ob dogodkih v državi je prišlo tudi do špekulacij, ob katerih menijo, da so vojaški šefi morda prosili Kitajsko za odobritev pred začetkom državnega udara. Ravno prejšnji teden je namreč Kitajsko obiskal Constantin Chiwengo, general, ki je odredil aretacijo predsednika. General pa trdi, da Kitajska ni bila seznanjena s podrobnostmi in da je šlo zgolj za normalno vojaško izmenjavo. Zanimivo pa je, da je Kitajska odločno podprla zimbabvejskega predsednika, kljub naraščajočim mednarodnim kritikam nad avtoritarno vlado in kršitvami človekovih pravic.
Čeprav od Mugabeja ali njegove žene Grace ni bilo slišati ničesar več od začetka vojaške operacije, mnogi državljani upajo, da bo kriza zaznamovala začetek bolj uspešne prihodnosti, saj se je v njegovem času vladanja poslabšal tudi gospodarski položaj in ni bilo delovnih mest za ljudi. Eden izmed politikov je Mugabeja pozval, naj prizna, da je njegovega vladanja nepreklicno konec.
Doroteja Šoštarič