Volitve Nizozemska: Wilders poražen, Rutte ostaja na čelu države z velikimi migrantskimi problemi

Datum:

Ljudska stranka za svobodo in demokracijo premierja (VVD) Marka Rutteja je zmagala na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem, kažejo izidi vzporednih volitev. Dobila je 31 sedežev v 150-članskem parlamentu. Skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa si deli drugo mesto še z dvema strankama. Kot je poročala javna televizija NOS, bo Wildersova stranka dobila 19 sedežev, enako število poslancev pa bodo dobili tudi krščanski demokrati (CDA) in sredinska stranka D66.

Ruttejeva stranka je dobila manj od zdajšnjih 41 sedežev, a več, kot so napovedovale javnomnenjske ankete, kar pomeni, da bo Rutte verjetno znova, že tretjič od leta 2010, vodil vlado. Seveda bo moral oblikovati koalicijo. Wilders ni uspel izvesti pričakovanega preboja, a je dobil štiri sedeže več od zdajšnjih 15, potem ko so mu ankete občasno napovedovale tudi do 30 sedežev.

Socialisti so izgubili največ sedežev
Ruttejeva koalicijska partnerica od leta 2012, socialdemokratska Stranka za delo (PvDA), je največja poraženka volitev, saj je z zdajšnjih 38 poslanskih sedežev padla na devet. Padec je bil celo večji kot so napovedovale ankete. Veliki zmagovalki pa sta krščanski demokrati (CDA), ki bodo dobili 19 sedežev, potem ko jih imajo zdaj 13, in sredinska D66, ki je po vzporednih volitvah, ki jih je izvedel center Ipsos, prav tako dobila 19 poslancev, medtem ko jih ima zdaj 12. Rutte bo tako verjetno koalicijo skušal oblikovati s tema strankama, saj je v preteklosti že napovedal, da ne bo nikoli sodeloval z Wildersom.

Volilna udeležba je bila 81-odstotna oziroma najvišja po letu 1977, ko je bila 88-odstotna. Volivci so se množično podali na volišča, dan po tem, ko jih je bila skoraj polovica še neodločenih, glavni stranki pa v anketah domala izenačeni. Na voliščih v Haagu in Rotterdamu so celo, kar je zelo redko, volišča ostala odprta še po 21. uri, da bi glasove lahko oddali vsi, ki so že bili na voliščih. Nizozemska tako ostaja v rokah liberalne politike, ki pa je začela zaostrovati migrantsko politiko. Prav v zadnjih dneh pred volitvami smo lahko opazovali, kako je nizozemska policija z vodnim topom preganjala turške protestnike. Napovedali so tudi deportacijo 26 tisoč prosilcev za azil. Zagotovo so bolj ostra dejanja Ruttejeve vlade vplivala na to, da se je sredinski del volivcev odločil za bolj mehko retoriko Rutteja. Wilders ima sicer pri nekaterih stališčih popolnoma prav, a ostra retorika ljudi plaši, rajši imajo mirno sredino, ki od časa do časa malce udari po mizi.

Kljub temu, da vsi levičarski mediji govorijo o zajezitvi apetitov skrajne desnice, pa si je treba priznati, da je liberalno-socialistična politika pustila globoke rane v tkivu evropske civilizacije, ki jih ne bo lahko zaceliti. Morda Wilders res predstavlja radikalen poseg, a poseg bo nujno potreben, če naj Evropa preživi. Prav tako so teme, ki jih odpira Wilders, pomembne teme. Radikalni islam je problem, kultura ljudi iz Afrike in Bližnjega vzhoda je prav tako problem. Nespoštovanje zakonov in ustavnih določb s strani migrantov je tudi problem. In konec koncev so levičarji prav tako veliki populisti, ko obljubljajo dobro življenje in solidarnost, v resnici pa smo priča islamski invaziji Evrope.

A. R., STA

 

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Svet SDS: Država ukinja volišča in otežuje glasovanje

SDS je na seji sveta stranke, ki ga je...

Ruske službe so s pomočjo Poljaka hotele izvršiti atentat na Zelenskega

Poljak je bil aretiran zaradi suma zarote z rusko...

Evropski uniji zmanjkuje denarja za “zeleni prehod”

Evropska unija ima grandiozne plane, za katere še nima...

Kaj imajo skupnega palestinofili Golob, Sanchez, Store in Varadkar?

Slovenija se je pridružila zloglasni trojki, ki želi priznati...