Vsakega zla je enkrat konec – za veliki finale pogreb Castra

Žara s posmrtnimi ostanki Fidela Castra na poti v Santiago (Foto: epa).

Posmrtne ostanke kubanskega diktatorja in voditelja kubanske revolucije Fidela Castra so na vojaški zeleni prikolici pod steklenim pokrovom odpeljali na 800-kilometrov dolgo pot v Santiago. Ta pot iz Santiaga do Havane simbolizira pot, ki jo je Castro opravil po zmagi nad kubanskim diktatorjem Fulgenciem Batisom, namenjena pa je počastitvi spomina na predsednika.  

Kubanski diktator, ki je ubil več tisoč rojakov, odstranil opozicijo in opozicijske medije in preživel okrog 634 poskusov ameriških atentatov, se je zdel neuničljiv, a vsakega zla je enkrat konec. Čeprav se je uspešno upiral desetim ameriškim predsednikom in leta 1962 z namestitvijo ruskih jedrskih raket na svojem ozemlju zaostril stanje hladne vojne ter pahnil deželo v veliko pomanjkanje, je prišel na konec svoje poti.

V javnosti se je zavzemal za komunistični model enakosti, v zasebnosti pa je bil bogat perverznjak
Castrovi podporniki pravijo, da je Kubo vrnil ljudem in ga poveličujejo zaradi socialno naravnanih programov javnega zdravstva in šolstva, ki pa nista primerljiva z normalnimi šolami in z javnim zdravstvom, temveč sta obubožana in si morajo pacienti v bolnišnico prinesti svoje brizge in posteljno perilo. Vse več ljudi pa ga raje kot predsednik imenuje diktator, saj se je v javnosti zavzemal za komunistični model enakosti, skrivaj pa živel perverzno razkošno življenje, o čemer mediji niso smeli pisati. Znan je bil tudi kot ženskar.

Otroci se poslavljajo od velikega diktatorja (Foto: sta).

Otroci se poslavljajo od velikega diktatorja (Foto: sta).

Kot v osladnih nizkoproračunskih latinskih telenovelah
Kubanska vlada, ki ji predseduje Fidelov mlajši brat Raul Castro, je razglasila devetdnevno žalovanje. V Havani so organizirali veliko prireditev v čast pokojnemu diktatorju. Nekateri žalovalci so prišli znotraj vladne organizacije, drugi pa so izjavljali, da so se prišli zahvaliti možu, ki je Kubi vladal skoraj petdeset let. V uniforme so oblekli tudi otroke, ki sodelujejo, kar nadvse spominja na dogajanje pri nas v času Tita. Tudi vojaki niso nobena izjema, saj so prejeli fotografije “velikega poveljnika” in jih dvignili v znak žalovanja, ostali civilisti pa so z zastavicami pokazali podporo obstoječi vladi. Vse spominja na osladno nizkoproračunsko telenovelo, pa tudi sicer je vprašanje, koliko solza Kubancev, ki jokajo za diktatorjem, je pristnih, saj je jasno, da je pravica do svobode govora na Kubi vse prej kot pa realnost.

Šov se konča danes
A vsa ta (lažna) ceremonija se bo končala že danes, 4. decembra, ko bodo upepeljenega diktatorja pokopali. Mnogi so prepričani, da jih je njegova smrt osvobodila, Kubo pa skoraj zagotovo čakajo boljši časi.

Aleksandra Belšak