“Če vojaki najdejo kakšne dečke, starejše od 10 let, jih ubijejo,” je dejala ena od begunk, pripadnic mjanmarske etnične manjšine Rohingja, ki pred preganjanjem lokalnih oblasti bežijo v sosednji Bangladeš. Nad omenjenim ljudstvom, ki sicer govori bengalsko narečje, vojska izvaja etnično čiščenje.
Iz Mjanmara, jugovzhodne azijske države, pred mučenjem in posiljevanjem bežijo številni begunci iz ljudstva Rohingja, in sicer iz severozahodne države Rakhine, za svoje zatočišče pa si izbirajo Bangladeš. V svoji domovini so namreč žrtve najbolj okrutnega nasilja. Številni med njimi so že izkusili različne oblike terorja, predvsem pa so bili priča usmrtitvam svojih družinskih članov oziroma požigu koč, v katerih so prebivali, poroča CNN. Rohingja so sicer etnična manjšina v Mjanmaru, ki predstavlja le okoli 2 % prebivalstva tamkajšnje populacije.
Vojaki posiljujejo najlepša dekleta
Vse dečke, ki so starejši od 10 let, naj bi vojska pomorila, obenem pa vzela s seboj tudi moške, ki jih dobi v svoje roke. Ko pridejo vojaki, vsi bežijo iz svojih domov, za mnoge družinske člane pa sploh ne vedo, ali so še živi. “Ko opazijo privlačne gospodične, prosijo za vodo, nato pa vstopijo v hišo in jih posilijo,” pravi ena od begunk, ki so uspele pobegniti pred terorjem v Bangladeš.
Oblast v Mjanmaru opravičuje preganjanje s tem, da gre za ilegalne migrante
V že omenjeni mjanmarski provinci sicer živi okoli 1 milijon predstavnikov ljudstva Rohingja, kjer so kruto preganjani, kar se morda ne bi dogajalo, če bi imeli lastno državo, saj jih uradne oblasti sploh ne priznavajo, ker jih imajo za ilegalne bengalske migrante, čeprav se mnogi lahko pohvalijo s tem, da so v Mjanmaru prebivali številni njihovi predniki. Gre za ljudstvo, ki preživlja izredne pritiske s strani lokalnih oblasti, saj namerava mjanmarska vlada območje etnično očistiti.
Morijo jim svojce!
Begunci iz Mjanmara, ki se trenutno nahajajo v bangladeškem obmejnem kraju Kutupalong, so dejali, da so morali iz svojih domov bežati kar sredi noči ter se skrivati po drugih vaseh, da bi na koncu uspeli prečkati državno mejo, ki se razteza vzdolž reke Naf. Mnogi med njimi potujejo po več dni, da pridejo na varno, na svojem begu pa nekateri izgubijo večino svojih družinskih članov.
In kar je najhuje – območje Rakhine je trenutno praktično nedostopno tako za novinarje kot tudi za različne oblike humanitarnih aktivnosti. Poleg tega za mnoge to, da dosežejo državno mejo in jo prečkajo, še ne pomeni konec trpljenja, saj se Bangladeš trudi, da bi omejil pritok beguncev ter jih poslal nazaj v njihovo domovino.
Gre za “kolektivno kaznovanje” ali preprosto “etnično čiščenje”?
Na tisoče ljudi je sicer že prečkalo državno mejo, na tisoče pa jih to še namerava v kratkem narediti. Zaradi nastale situacije med oblastmi obeh držav že potekajo diplomatski pogovori, vendar pa oblasti v Mjanmaru zanikajo, da bi na njihovih tleh prihajalo do kakršnihkoli zlorab nad tamkajšnjim civilnim prebivalstvom.
Po navedbah vlade te jugovzhodne azijske države naj bi šlo predvsem za vojaško akcijo “čiščenja območja” zaradi domnevnih morilcev 9 pripadnikov obmejne straže v začetku oktobra – od tedaj naj bi bilo po navedbah lokalnih javnih občil ubitih preko 100 ljudi in še nekaj 100 aretiranih. Oblasti naj bi tako sodelovale pri “kolektivnem kaznovanju” že te etnične manjšine.
Celo Nobelova nagrajenka, političarka in borka za demokracijo Aung San Su Či molči
V Mjanmaru naj bi do sedaj požgali že okoli 1250 domov, kar pa uradni Najpjido vztrajno zanika in za požige vasi obtožuje kar prebivalce le-teh. Vendar pa novi satelitski posnetki zelo jasno kažejo, da je požig tamkajšnjih naselij mnogo bolj obsežen, kot to želi prikazati uradni Mjanmar. Ob tem pa je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da Aung San Su Či, ki je znana kot Nobelova nagrajenka, velika borka za demokracijo, pomembna državna političarka in diplomatka, ob vseh teh dogodkih molči, zaradi česar je deležna kritike in pozivov, naj Mjanmar spoštuje mednarodno pravo ter človekove pravice.
Ob tem se zdi, da mjanmarska oblast nima nadzora nad svojo vojsko. Vse dokler se kritične razmere ne umirijo, se mjanmarski prebežniki ne nameravajo vrniti v svoje rodne kraje, čeprav so mnogi na svojih domovih zapustili skoraj vse svoje premoženje, samo zato, da bi rešili svoje življenje, še navaja CNN.
Kdo so predstavniki ljudstva Rohingja?
Gre za muslimansko manjšino, ki je žrtev sovražne kampanje s strani mjanmarskih lokalnih oblasti. Javnosti pa je znana kot ena najbolj preganjanih etničnih manjšin na svetu. Gre za pripadnike verske manjšine, ki sicer živijo v državi z večinsko budistično populacijo ter predstavljajo okoli milijon prebivalcev Mjanmara od skupnih 50 milijonov, govorijo eno izmed narečij bengalščine, skoraj vsi pa prebivajo v provinci Rakhine, kjer sicer živi okoli 3 milijone ljudi.
Rakhine je eno najbolj obubožanih območij v Mjanmaru. Kar okoli 140.000 pripadnikov že omenjenega ljudstva prebiva v getu in podobnih taboriščih, ki jih ne morejo zapustiti brez dovoljenja lokalnih oblasti, navaja Aljazeera.
Domen Mezeg