Na dan prihaja vse več dokazov, da je za atentatom na švedskega premierja Palmeja stala Udba

Foto: epa

Minilo je več kot 30 let od tega, odkar je bil švedski premier Olof Palme ustreljen na ulicah Stockholma. Zdi se, da je končno rešena skrivnost glede njegovega umora. Kljub temu, da je do sedaj obstajala vrsta teorij zarot, so se na Švedskem končno dokopali do najbolj verjetne. Pričanje nekdanjega pripadnika zloglasne Udbe je razkrilo vpletenost jugoslovanske tajne policije v atentat, kar je vplivalo na ponovno odprtje primera, ki že več kot tri desetletja buri duhove. 

To je bil šokanten zločin ne glede na to, na katere standarde se sklicujemo, za spokojno državo, kot je Švedska, pa je bil zločin še posebej pretresljiv. Na hladen in vetroven dan 28. februarja 1986 se je Olof Palme, švedski dolgotrajni premier, skupaj s svojo ženo in brez varnostnika brezskrbno sprehajal od kina do svojega doma, pri čemer ni niti približno slutil, kakšna nevarnost mu preti to noč.

Očividci so podali zelo skop opis morilca
40 minut pred polnočjo je bil nič hudega sluteč Palme ubit s strelom v hrbet z zelo kratke razdalje. Njegovo ženo Lisbet pa je drugi strel ranil. Umoru je prisostvovalo več očividcev, žal pa si nihče izmed njih ni dobro ogledal strelca, ki je hladnokrvno umoril švedskega premierja. Premier je bil po umoru sicer pripeljan v bolnišnico, a ne zato, da bi mu zdravniki poskušali rešiti življenje, saj mu ni bilo več pomoči, ampak zato, da so uradno razglasili njegovo smrt.

Foto: epa

Foto: epa

Masovni lov za storilcem ni obrodil nobenih sledov, saj je bil opis morilca s strani očividcev zelo nejasen: belec, star 30–50 let, povprečne višine in dobro grajen. Nedvomno je to predstavljalo zelo netipično dejanje, zaradi česar je bila Švedska v velikem šoku. V državi, kot je Švedska, niso vajeni političnega nasilja, zato Palme že desetletja predstavlja mednarodno ikono.

Policijska preiskava je bila na mrtvi točki vse do leta 1988
Observer (John R. Schindler) poroča, da je policija v teku policijske preiskave izprašala več kot 10 tisoč ljudi, kar 134 pa se jih je lažno javilo, da so priznali umor. Preiskava je kmalu zastala zaradi pomanjkanja dokazov, vse do leta 1988, ko je policija aretirala 42-letnega Christerja Petterssona, kriminalca in odvisnika, ki je v preteklosti že bil v zaporu zaradi uboja.

Zdelo se je, da bo primer zaključen, ko je žena umrlega premierja Lisbet Palme identificirala Petterssona kot morilca svojega moža. Vendar so kljub temu obstajali dvomi, saj policija ni našla morilskega orožja – pištole Magnum 357 – prav tako pa niso verjeli v motiv, ki bi vodil Petterssona k umoru sorodno mislečega socialista, kot je bil Palme. Kljub temu so na Švedskem na vsak način želeli zapreti primer, zato so Petterssona obsodili na dosmrtno ječo.

(Christer Pettersson) Foto: epa

Christer Pettersson (Foto: epa)

Vseeno pa je bila obsodba le leto dni kasneje na podlagi Petterssonove pritožbe razveljavljena, saj za obsodbo ni bilo dovolj trdnih dokazov, ki bi Petterssona povezali z umorom. Glede na to, da je sodnik pričanje žene ocenil kot nezanesljivo, je bil Pettersson izpuščen, dobil pa je tudi odškodnino v vrednosti 50.000 ameriških dolarjev zaradi nezakonitega odvzema prostosti. Kljub trudu, da bi ga ponovno obsodili, le-to ni uspelo. Pettersson je umrl leta 2004, domnevno zaradi padca na glavo. Njegova smrt je povzročila, da je bila vse do danes skrivnost atentata na švedskega premierja ovita v popolno tančico skrivnosti.

Glede morilca obstaja več teorij zarote
Vseskozi je obstajal dolg seznam potencialnih morilcev, saj si je Palme tekom svojega vladanja nabral kar nekaj sovražnikov povsod po svetu. Poseben odpor je do Palmeja gojila Južnoafriška republika, saj je močno nasprotoval rasističnemu apartheidskemu režimu. Palme je celo gostil konferenco v Stockholmu, ki je bila usmerjena proti apartheidskemu sistemu, in k udeležbi pozval številne veljake.

Že več let se širijo govorice s strani nekaterih veteranov južnoafriške varnostne službe, da naj bi bila po padcu apartheida leta 1994 prav južnoafriška vlada tista, ki je povzročila smrt švedskega premierja. Vendar pa se je obsežna preiskava, ki je na začetku veliko obetala, znašla na mrtvi točki, saj nikoli ni bilo moč najti trdnega dokaza, ki bi Južnoafriško republiko povezal z umorom.

Ena izmed teorij zarote predvideva, da naj bi bili za umor Palmeja odgovorni kurdski radikalci. Fragmentiran dokaz, ki kaže na Kurdsko delavsko stranko, je vplival na napredovanje preiskave. Zdelo se je verjetno, da bi bila odgovornost na strani kurdskih teroristov, glede na to, da so ti našli na Švedskem zatočišče v 80. letih. Vendar tudi to sojenje ni vodilo nikamor.

Skozi zadnja tri desetletja so se pojavile tudi številne druge teorije zarote, ki pa do sedaj niso imele ustreznih trdnih dokazov. Nekateri verjamejo, da so desničarsko usmerjeni policisti odgovorni za smrt Palmeja, drugi pa za smrt krivijo prostozidarsko ložo. Obstajali pa so tudi sumi, da bi lahko bili v času škandalozne prodaje orožja švedskega konglomerata Indijcem za umor odgovorni prav oni. Edina stvar, ki povezuje vse te domišljijsko podkovane teorije, je to, da za nobeno izmed njih ni dokaza.

Najbolj verjeten krivec za umor je Udba
Ena izmed najbolj verjetnih teorij je, da je Palme postal žrtev skrivne vojne, ki je vladala ta čas med Jugoslavijo in nasilnimi izseljenci, ki so se preselili na Zahod. Kljub temu, da je bil komunistični režim v Beogradu v času hladne vojne zaradi svojega nasprotovanja Rusiji dobro zapisan v zahodnih medijih, pa je režim pod vodstvom maršala Tita vse do njegove smrti kršil človekove pravice. Razvpita jugoslovanska tajna policija Udba je zaradi svojega delovanja veljala za eno izmed najbolj krutih na svetu.

Foto: epa

Foto: epa

Udba odgovorna za približno 100 umorov v tujini
Beograd je izseljence videl kot sovražnike, zato je Udba od sredine 60. let let pa vse do leta 1991 izvedla umore okrog 100 ljudi v tujini, ki so nasprotovali jugoslovanskemu režimu. Njene lovke so segle celo v Združene države Amerike. Na Švedskem se je v 80. nahajalo veliko radikalnih nasprotnikov jugoslovanskega komunističnega režima, zato je ta teorija dosti verjetna.

Radikalni hrvaški teroristi so na Švedskem povzročali velike nemire
Leta 1971 so hrvaški radikalci napadli jugoslovansko ambasado v Stockholmu in umorili ambasadorja. Naslednje leto so hrvaški teroristi ugrabili letalo DC-9 letalske družbe Scandinavian Airlines z namenom, da bi dosegli izpustitev zaprtih radikalcev, ki so bili vpleteni v napad na jugoslovansko ambasado. Vse od tega sta Stockholm in Udba pozorno spremljali hrvaške ekstremiste na Švedskem. Žena pokojnega premierja Lisbet Palme je prepričana, da so prav hrvaški teroristi odgovorni za smrt njenega moža, saj so ga le ti zaradi njegove angažiranosti v njihov pregon na vso moč sovražili.

Pričanje nekdanjega udbovca razkrilo identiteto morilca in izvor orožja
Vse do leta 2011 ni bilo moč najti trdnega dokaza, ki bi podprl jugoslovansko teorijo, ko je operativec zloglasne Udbe izjavil, da je bila njegova skrivna služba za umorom Palmeja. Vinko Sindičić je v intervjuju za nemški časopis izjavil, da je Udba odgovorna za smrt švedskega premierja, ki ga je Beograd obsojal, ker naj bi bil preveč mehek v boju proti terorizmu. Izdal je, da je bil morilec Ivo D., ki na Hrvaškem živi vse od leta 2011. Morilsko orožje – pištola – naj bi bila na Švedsko pretihotapljena iz ZDA.

Vse skupaj mogoče zveni kot težko verjeten scenarij, a vendarle je nujno dodati, da je Sindičić deset let preživel v zaporu zaradi umora hrvaškega imigranta na Škotskem leta 1988, ki ga je ubil v imenu Udbe. Zahodne obveščevalne službe krivijo Sindičića za umor ducata ljudi vsepovsod po Evropi v letih 1970–1980. Njegovo pričanje jemljejo kot dovolj kredibilno za sojenje nekdanjim uslužbencem zloglasne Udbe.

(Vinko Sindičić) Foto: epa

Vinko Sindičić (Foto: epa)

Poleg tega je ideja, da je Udba izvedla smrtonosno operacijo z namenom pokončanja sovražnikov izven meja Jugoslavije, precej verjetna. Obstajajo trdni dokazi, da je to dejanje v okviru specialne vojne proti jugoslovanskim radikalcem izvedla več kot enkrat.

V tem tednu so zopet odprli preiskavo
Najverjetneje bomo končno prišli do dna temu okrutnemu primeru, glede na to, da so v tem tednu iz Stockholma sporočili, da bodo ponovno odprli preiskavo. Zadeva je v rokah priznanega tožilca Kristerja Peterssona, ki je znan po zatiranju organiziranega kriminala, prav tako pa je bil leta 2003 vpleten v preiskovanje umora švedske zunanje ministrice Anne Lindh, ki jo je norec v veleblagovnici zabodel do smrti.

Petersson ima pred seboj zapleteno nalogo glede na to, da je v treh desetletjih veliko ljudi končalo v zaporu, številni očividci umrli, da ne omenjamo obsežnih spisov, ki so nastali med preiskavo in potrebujejo skrbno in podrobno preučitev. Petersson je dejal, da to izgleda kot zadnja priložnost, da končno ugotovijo, kdo je oseba, ki je umorila švedskega premierja, in kakšen je bil motiv za umor. Izjava Sindičića vsekakor predstavlja dober začetek za ponovno odprtje preiskave.

N. Ž.