Kristjani, ki so uspeli ubežati brutalnemu severnokorejskemu režimu, so povedali, da se v eni najbolj izoliranih držav na svetu dogajajo velike kršitve človekovih pravic zoper vsakogar, ki navzven izraža svojo vero. Vsi ti so deležni rutinskih udarcev in posilstev, za tiste, ki so vpleteni v skrivne molitve, pa je rezervirana specializirana oblika mučenja.
Prebežnik Choi Kwanghyuk je za Fox News povedal, da so ga aretirali po tem, ko so ugotovili, da je uredil prostor za podzemno cerkev pod hišo. Nato je zbežal iz delovnega taborišča še preden bi ga režim premestil v koncentracijsko taborišče, kjer bi zagotovo umrl.
Udarci so stalnica
Kakorkoli, še preden je Choi pobegnil, so ga mučili, prav tako je lahko opazoval, na kakšen način so mučili tudi druge ujetnike. “Odločil sem se za pobeg, ker sem vedel, da me bodo prej ali slej poslali v koncentracijski tabor, kjer me bodo ubili,” je za Fox News povedal Choi. Povedal je še, da so morali ujetniki kar 24 ur stati na prstih, v vodi, ki jim je segala do nosov, nekatere so mučili tako, da so jih z glavo navzdol obesili in jih med tem pretepali ali jih priklenili do višine 60 cm in jih s tem prisilili, da so morali klečati več ur. Po besedah Choija so udarci stalnica, saj so jih ujetniki deležni tudi takrat, ko stražarji ocenijo, da se ujetniki niso priklonili z zadostnim spoštovanjem. Tako so ujetniki uporabljeni v namene prakticiranja borilnih veščin, stražarji pa se rutinsko izživljajo tudi nad ženskami, ki jih posiljujejo.
Miši in podgane pomembne za preživetje
Omejen dostop do hrane predstavlja tudi način, na podlagi katerega severnokorejski režim muči tako svoje zapornike kot tudi državljane. Druga prebežnica Grace Jo je po navedbah Breitbarta izdala, da matere in dojenčki umirajo brez kakršnega koli upanja. Dva izmed njenih bratov sta umrla zaradi stradanja in dejala, da miši predstavljajo ključni vir za prehrano. Njena babica je ob neki priložnosti skuhala celo mišjo juho, ko je družini zmanjkalo hrane.
Tudi Choi poudarja, da miši in podgane predstavljajo pomembne beljakovine za preživetje. Študije sicer kažejo, da se število aktivnih kristjanov povečuje, kljub temu, da komunistični režim zagovarja ateizem in kot takšen priznava le čaščenje velikega vodje Kim Jong Una in dinastije Kim. Še pred komunističnim prevzemom je Severna Koreja predstavljala dom večji krščanski skupnosti. V preteklosti so Pjongjang označevali kot Jeruzalem Vzhoda, ustanovitelj režima Kim Il Sung pa je prišel iz krščanske družine.
Vernikov je najverjetneje več
Skupina za varovanje človekovih pravic iz Južne Koreje, Justice for North Korea, je ocenila, da najverjetneje pol milijona Severnokorejcev skrivno prakticira vero po vsej državi. Skupine, kot je Open Doors, so dokumentirale, da je v državi kar 400 tisoč vernikov. Pastor Jeong Peter pa je povedal, da so zdajšnje verske dejavnosti omejene na skupine dveh ali treh ljudi, ki berejo sveto pismo, molijo in berejo hvalnice.
Zaradi nujne tajnosti tistih, ki prakticirajo vero, je možno, da je več tisoč vernikov v državi. V preteklosti je bilo prebivalcem severnokorejskega režima rečeno, da morajo dinastijo Kim spoštovati kot bogove, ampak po navedbah neimenovanega prebežnika Kim Jong Un ne uživa več toliko spoštovanja kot ga je v preteklosti. To pomeni, da iščejo nekaj novega, da ohranijo svojo vero.
N. Ž.