Že petina prebivalcev Nemčije ima tuje poreklo

Foto: epa

Število prebivalcev s tujim poreklom v Nemčiji je v preteklem letu doseglo rekordnih 18,6 milijona ljudi. To je 8,5 odstotka več kot leto prej, njihovo število pa se strmo povečuje že kar peto leto zapored, je razkril nemški statistični urad Destatis. Kar 22,5 odstotka prebivalcev v Nemčiji ima tako vsaj enega starša s poreklom iz tujine. Velik porast tujih prebivalcev pa gre pripisati predvsem velikemu prilivu migrantov v letih 2015 in 2016. 

Največji delež ljudi s tujim poreklom ima sicer svoje korenine v evropskih državah, a skrb vzbujajoče se strmo povečuje tudi delež tistih s koreninami iz drugih držav, predvsem iz Bližnjega vzhoda, ki predstavljajo že kar 2,3 milijona prebivalcev. Njihovo število pa se je od leta 2011 povečalo za neverjetnih 51 odstotkov. Povečuje se tudi število prišlekov iz afriških držav, ki se je v primerjavi z letom 2011 povzpelo za 46 odstotkov. Turčija pa še naprej trdno vztraja na prvem mestu držav izvora, poroča STA.

Skoraj polovica tovrstnih prebivalcev s tujim poreklom je tudi dejansko tujcev, medtem ko jih ima 52 odstotkov nemško državljanstvo. Večina takšnih ima nemško državljanstvo že od rojstva, a je vsaj eden izmed njihovih staršev tujec oziroma je kasneje dobil državljanstvo.

Foto: epa

V letih 2015 in 2016 se je Evropa soočila z migrantsko krizo in migranti, ki so množično prihajali v Evropo po t. i. balkanski poti, čez Grčijo preko Makedonije in Srbije na Madžarsko in od tam naprej v Avstrijo. Ko je Madžarska sredi septembra postavila ograjo na meji s Srbijo, pa se je tok preusmeril na Hrvaško in čez Slovenijo ter dalje v ‘obljubljeno deželo’ Nemčijo. Val migrantov se je še okrepil, ko je nemška kanclerka, Angela Merkel, avgusta 2015 razglasila t. i. politiko odprtih vrat.  V letu 2015 je tako v Nemčijo prispelo več kot milijon migrantov, največ iz Sirije, Iraka in Afganistana. Zaradi spornega dogovora EU s Turčijo se je balkanska pot povečini zaprla, a odprla se je nova – preko Sredozemskega morja, ki je v zadnjih letih postala pravo množično grobišče vseh, ki jim pot iz severne Afrike na obale Italije ni uspela.

Ko so se letos poleti odnosi med Evropsko unijo in Ankaro zaradi čistk turškega predsednika Erdogana po neuspelem poskusu državnega udara poslabšali, so se okrepile še bojazni, da utegne dogovor med EU in Turčijo propasti in se bo unija soočila z novim obsežnim migrantskim valom.

U. V.