V teh nemirnih in negotovih časih je za nas Evropejce bolj kot kdajkoli prej pomembno, da vemo, kdo smo, kaj zmoremo in kaj nas povezuje.
“Evropsko leto kulturne dediščine pozdravljam najprej kot Slovenka in državljanka Evropske unije. Kulturna dediščina je priča naše preteklosti, del naše skupne zapuščine za prihodnje rodove, kulturna dediščina je steber naše kulture in identitete. Za uspešno in skupno prihodnost potrebujemo močne in globoke korenine,” je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju v razpravi o letu 2018 kot Evropskem letu kulturne dediščine dejala evropska poslanka Patricija Šulin.
Evropska kultura je bogata
“V teh nemirnih in negotovih časih je za nas Evropejce bolj kot kdajkoli prej pomembno, da vemo, kdo smo, kaj zmoremo in kaj nas povezuje,” je poudarila evropska poslanka in ob tem dodala: “Evropska kulturna dediščina nas bogati s svojo raznolikostjo in nas hkrati, temelječa na judovsko-krščanskih vrednotah, tudi tesno povezuje.”
Kako komisija financira nove projekte?
Kot članica parlamentarnega Odbora za proračun je Šulinova izrazila skrb nad načinom, kako Komisija v zadnjem času pristopa k financiranju novih projektov, ki še niso bili načrtovani v času priprave sedanjega večletnega finančnega okvira. “Namesto da bi Komisija zaprosila za dodatno financiranje teh projektov, jemlje sredstva drugim programom in tako ogroža njihovo uresničevanje. Za financiranje Evropskega leta kulturne dediščine bi bil ogrožen podprogram Kultura v okviru programa Ustvarjalna Evropa,” je dejala Patricija Šulin. Zato je Odbor za proračun v svojem stališču o proračunu za leto 2017 izglasoval oblikovanje posebne proračunske vrstice za podporo evropskega leta.
Patricija Šulin, članica parlamentarnega Odbora za promet in turizem v Evropskem parlamentu, je izpostavila še druge vidike in priložnosti, ki jih prinaša Evropsko leto kulturne dediščine. “To leto je tudi priložnost za krepitev turizma. V časih, ko je pomembno vsako delovno mesto, skrb za kulturno dediščino in njena atraktivnost odpirata nove možnosti za navezavo kulture in gospodarstva.”
Raziskave kažejo, da z enim evrom, vloženim v sektor kulturne dediščine, ustvarimo za 20 evrov vrednosti. Turisti v kraje z bogato kulturno dediščino prinašajo denar, ki ga lahko nato nazaj investiramo v njeno ohranjanje, obnovo in promocijo. “Ohranjanje in promocija kulturne dediščine zahtevata usposobljene ljudi, kar daje nove priložnosti za kakovostna delovna mesta,” je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.
Jure Ferjan