Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je spomnil, da je namen vsakoletnega srečanja pri breznu pod Krenom molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. “Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh,” je poudaril.

Molitev za spravo morajo po besedah škofa “nujno spremljati tudi ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprava krivic”, pri čemer pa pravičnosti “ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev”. “Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso,” je pozval.

Spomnil je, da je vlada pred kratkim ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ob tem pa poudaril, da jim ni mogoče odvzeti ali ukiniti spomina na žrtve in krivice. “Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost,” je pozval.

Škof ocenjuje, da je prihodnost pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse: “Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati.”

Spomnil je, da v državi še vedno ni dogovora, kje bodo pokopane žrtve iz bližnjega brezna pod Macesnovo gorico. “Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78 let? Čemu ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina?” je vprašal. Ocenil je, da bi bilo najustreznejše mesto za pokop ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti, tudi okupatorski vojaki.

Predsednik SSK in novomeški škof Andrej Saje ter bivši predsednik Borut Pahor. (foto: sta)

Po maši je sledil kulturni program Nove slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Poudaril je, da so bili povojni poboji sad človeške podlosti ter nekaterih združb in ljudi z imeni in priimki. “Osebno je bilo že vse gorje odpuščeno. Osebnih krivcev danes tudi ni več, vendar iz nadnaravnega, družbenega, državnega vidika ne more biti vse kar tako pozabljeno, kot da se ni nič zgodilo. Nerazčiščena preteklost bremeni sedanjost in ji onemogoča zdravo pot naprej,” je dejal.

Slovesnosti sta se med drugim udeležila bivši predsednik republike Borut Pahor in predsednik SDS Janez Janša. Oba sta k obeležju ob breznu položila venca. Venec je v imenu države položila tudi častna garda Slovenske vojske.

Sara Kovač

Ukrajinski predsednik je obenem poudaril, da bi v Kijevu želeli še nekaj orožja za ofenzivo proti ruski invaziji, vendar na njegovo dobavo ne more čakati še nekaj mesecev. “Zelo verjamemo v uspeh, ne vem, koliko časa potrebujemo,” je dejal Zelenski. Opozoril je, da lahko traja dolgo in da bo cena za uspeh visoka. O začetku ofenzive se je sicer ugibalo že več mesecev.

Zelenski je tudi znova pozval k dobavi dodatnih 50 ameriških sistemov zračne obrambe patriot. Ta teden se je na številnih srečanjih z zahodnimi voditelji zavzel tudi za koalicijo za zaščito ukrajinskega zračnega prostora.

“Patriot je danes edino orožje, ki lahko ustavi nekatere vrste raket, ki jih Rusija uporablja proti našemu civilnemu prebivalstvu, šolam, infrastrukturi in energetskim sistemom,” je dejal za Wall Street Journal. “Petdeset baterij patriot – in večina ljudi ne umre,” je poudaril. Po poročanju ameriške televizije CNN naj bi Ukrajina trenutno uporabljala dva sistema patriot.

Rusija je v zadnjih dneh na Ukrajino in zlasti na Kijev izstrelila več raket in nad njo poslala več brezpilotnih letal kot kadarkoli od začetka invazije februarja lani. Ukrajinska zračna obramba je večkrat sporočila, da je skoraj vse sestrelila zahvaljujoč zahodnim obrambnim sistemom.

Sara Kovač

“Leta so bila, ko sem opustil čisto vse in mirno živel z družino, čeprav je bila bolezen, ki še ni šla povsem iz mene, huda, vsaj pokvarjenosti tega sveta nisem doživljal kot prej in sedaj … Verjemite mi, da sem bil zopet toliko naiven in prepričan, da če bom pomagal revnim in upokojencem, da mi bodo pomagali tudi tisti, ki so najbolj poklicani za pomoč ljudem,” je uvodoma zapisal Pavel Rupar. A je naletel na umazane in sovražne, podle in pokvarjene oblastnike ter nerazumno in skoraj “bi rekel domišljijsko fantazijsko umazane medije”, ki jih seveda plačujejo politiki, ki bi morali denar namesto njim dati revnim! Včerajšnji dogodek s požrešnim Zabretom, podjetje TOS, je bil nameščen. Rupar: “Ker smo dokazali, da napada na novinarko RTV Slovenija med protesti ni bilo, so moralo preusmeriti pozornost ljudi!!! In glej …”

Podjetnik, ki ponoči nadleguje upokojence, sploh nima ustreznih dovoljenj?!
“Dobili so pokvarjenega tovornjakarja, soseda, ki brez dovoljenj pred mojim domom parkira pet do 12 šleparjev, hladilnikov, ki jih vse dneve in noči, med vikendi in prazniki, poleti in pozimi pusti vklopljene. Včasih vse kompresorje vklopi hkrati, kot bi mi na dvorišču grmelo 12 traktorjev! Noč in dan …” je potožil Rupar. Od tega je tudi zbolel, sicer pa rak ni zgolj od stresa. Velikokrat se njegov vnuk ponoči zbudi, ker se vse trese! 17 let prosi inšpekcijo, da umakne podjetje, ker so tam “na črno”, na travniku, ki mu ga je Borut Sajovic preoblikoval v zazidljivo parcelo, na pa v parkirišče. Policija pravi, da je nemočna … Rupar sam hodi k sosedu in jih ugaša. “Lepe nedelje so, ko so prijatelji na obisku pa se ne moremo pogovarjati! Da imam vsaj kakšno uro mir pred hrupom, predno pride in jih vklopi nazaj! V nedeljo sem to ponovil, v pogonu so bili trije, povsem prazni hladilniki, vklopljeni kar tako!!”

Slabi rezultati na volitvah se zrcalijo tudi v finančnih rezultatih stranke, ki zadnja leta posluje z več odhodkov kot prihodkov in je zašla v rdeče tudi, ko gre za bilančni rezultat v celoti:

Večina prihodkov Levice zadnja leta je iz državnega proračuna, to so v glavnem dotacije, ki jih dobijo zaradi rezultata na volitvah poslancev. Ker so na volitvah lani doživeli precejšen poraz, so se jim ti prihodki letos že še dodatno znižali. So se pa zadnja leta nekoliko popravili po članarinah.

Peter Jančič, Spletni časopis

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva sklic nujne seje Odbora za zdravstvo z obravnavo naslednje točke: “Neuspeh 111 milijonov težkega ukrepa za skrajševanje čakalnih dob.”

Državni zbor RS je 14. julija 2022 sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Nekaj dni pred sprejetjem zakona smo lahko v intervjuju na STA brali pričakovanja ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana: “Minister pričakuje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico. Vrste so že zdaj realno krajše, kot kažejo podatki, na drugi strani pa so na več področjih izrazito predolge.”

Je ukrep, težak več kot 111 milijonov evrov, državljanom izboljšal dostopnost do zdravstvenih storitev?
Po prepričanju SDS javna sredstva, ki so šla iz žepov davkoplačevalcev, niso bila smotrno porabljena, ukrep za skrajševanje čakalnih dob v interventnem zakonu pa ni dosegel želenega učinka. Na dan 1. september 2022 je bilo skupno število čakajočih za terapevtske, diagnostične in postopke ter prve preglede 683.465, od tega 335.194 čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Na dan 31. marec 2023 pa je bilo skupno število čakajočih za terapevtske, diagnostične in postopke ter prve preglede 715.441, od tega 381.937 čakajočih nad dopustno čakalno dobo.

V obdobju, ko je Ministrstvo za zdravje namenilo 111 milijonov dodatnih finančnih sredstev za skrajšanje čakalnih dob, so se te pravzaprav povečale, kar je najbolj zaskrbljujoče, skoraj 50.000 pacientov več je na dan 31. marca 2023 na obravnavo čakalo nad dopustno čakalno dobo glede na 1. september 2022.

O neuspehu ukrepa jasno govori tudi izjava ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana na Odboru za zdravstvo 11. maja 2023. Ker so številke jasne in jih ne moreš prikrojiti ali tolmačiti po svoje, je na vprašanje, ali je zadovoljen z rezultatom ukrepa, dejal: “Če me vprašate, če sem zadovoljen? Da, zadovoljen sem v tej luči, da se nam čakalne dobe niso ekstremno povečale, da ostajajo približno na istih in trend posebej zdaj v letu 2023 je, da bi se do jeseni znale zmanjšati.”

“Od koalicijskih obljub o tem, kako bodo v letu dni skrajšali čakalne dobe, smo danes prišli do tega, da odgovorni kot uspeh predstavljajo dejstvo, da se čakalne dobe niso ekstremno podaljšale“, so v poslanski skupini SDS zapisali v sporočilu za javnost in nadaljevali: “Zaradi vsega navedenega je po našem prepričanju nujna celovita analiza s podatki, na katerih področjih so težave še vedno največje in kako jih je potrebno reševati v prihodnje. Predlagatelji nujne seje zato pozivamo Ministrstvo za zdravje, da pripravi celovito analizo in jo na nujni seji pristojnega odbora tudi predstavi.”

Portal OS

Ruski predsednik Vladimir Putin je v avtobiografiji sicer napisal, da je bil rojen in odraščal v Sankt Peterburgu, edini preživeli sin Marije in Vladimirja Putina, tovarniškega delavca in nekdanjega vojaka, ki je med drugo svetovno vojno služil v Stalinovi tajni policiji. Trdil je, da sta oba starša umrla zaradi raka v poznih 90. letih.

Toda do neodvisno preverjenih podrobnosti o njegovem otroštvu ni mogoče priti. Glavni vir večine informacij je Putin sam. Zaradi tega Kremelj nikoli ni mogel prepričljivo ovreči trditev Vere Putina. Vera Nikolajevna Putina se je rodila 6. septembra 1926 v okrožju Okjorsk v Rusiji. Trdila je, da se je med študijem zaljubila v mehanika Platona Privalova, s katerim je zanosila, nato pa ugotovila, da je njen ljubimec že poročen in namerava ukrasti otroka, ker njegova žena ne more zanositi. Dejala je, da se je njen sin z vzdevkom “Vova” rodil 7. oktobra 1950 – natanko dve leti pred uradnim datumom rojstva Vladimirja Putina – in da ga je vzgajala v obubožani gruzijski vasi Meteki.

Vera Putina (foto: YT)

Ko se je Vera poročila z Georgijem Osepahvilijem, s katerim je imela še več otrok, je ta vztrajal, da zapusti njenega prvorojenca, zato ga je pri devetih letih poslala k staršem v Rusijo. Vendar pa je leto kasneje dečka dedek odpeljal v sirotišnico.

Videla ga je na televiziji
Vera je pozneje domnevala, da sta Putinova “starša” iz Sankt Peterburga, ki sta bila oba v svojih 40-ih, ko se je Putin rodil in sta jima dva starejša sinova umrla, posvojila njenega sina. Leta 1999, ko je na svoji novi televiziji gledala poročila o novoimenovanem ruskem predsedniku, je Vladimirja Putina takoj prepoznala kot svojega sina, ker je “hodil kot račka”.

Zgodba se je še razplamtela po tem, ko je Kremelj poskušal prikriti njeno zgodbo. Novinarja, ki sta jo nameravala intervjuvati, sta umrla v skrivnostnih okoliščinah. Prvi, Rus Artem Borovik, vidni kritik Kremlja, ki je takrat pripravljal dokumentarni film o Putinovem otroštvu, je umrl v letalski nesreči na mednarodnem letališču Šeremetjevo 9. marca 2000. Drugi, italijanski novinar Antonio Russo, je bil ubit pozneje istega leta med poročanjem o drugi čečenski vojni.

Vera je želela narediti tudi DNK test, da bi dokazala svojo zgodbo, a ko je leta 2008 govorila za The Daily Telegraph, je Rusija ravnokar začela veliko invazijo na Gruzijo. “Včasih sem bila ponosna, da imam sina, ki je postal predsednik Rusije,” je rekla, “zdaj me je sram vojne.”

Sara Kovač

Prihod na prizorišče je mogoč od 10. ure naprej in kar nekaj ljudi se je že zbralo. Srečanje se bo pričelo ob 12. uri in bo trajalo vse do 17. ure. Veliko ljudi se je že zbralo, vlada veselo vzdušje.

Super vzdušje v Škocjanu na Dolenjskem! pic.twitter.com/hpECiVRKYf

— Joze Biscak (@JozeBiscak) June 3, 2023

14.50 Neposredni prenos se je zaključil. V nadaljevanju bosta zbrane nagovorila še odgovorni urednik Nove24TV in TV-voditelj Aleksander Rant ter Boris Tomašič, prvi mož Nove24TV in Demokracije ter voditelj priljubljene oddaje Kdo vam laže? – sproščeno druženje se bo še nadaljevalo.

14.38 Sledi glasbeni program.

14.30 Sledi žrebanje novih naročnikov revije Demokracija oziroma žrebanje nagrad.

14.28 »Na vse možne načine se moramo zoperstaviti avtoritarnim, diktatorskim težnjam sedanje vladajoče leve garniture!« pozove Berlec in opozori, da imajo pri tem pomembno vlogo mediji. »S tem, ko berete Demokracijo in gledate Novo24TV, prispevate k pluralnosti slovenskega prostora,« doda in povabi ljudi k stojnicam, kjer so na voljo posebne izdaje revije Demokracija, Demokracija Magazina in Križanke za desničarje ter knjig založbe Nova Obzorja. »Vsem hvala za zaupanje in podporo! Hvala Vam! In Bog vas blagoslovi!«

14.25 Razpršitev politične moči na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti je nujna, pravi, saj druga drugo omejujejo. A pomembno je, da ta sistem deluje v praksi, ne samo na papirju! Berlec je v svoji knjigi Za demokratično in evropsko Slovenijo – proti totalitarizmom opozarjal na pomen volitev, saj je obstajala nevarnost, da tranzicijska levica spet prevzame vse tri veje oblasti. »Žal se je ravno ta katastrofa zgodila,« pravi, »izvršilna oblast pod vodstvom Roberta Goloba ima povsem vidne avtoritarne težnje«. »S pomočjo medijev, vplivnih omrežij in politično-mafijskih pritiskov si je uspela podrediti še slovensko ustavno sodišče,« spomni na dogajanje v zvezi z RTV Slovenija. »Priča smo dobesedno ustavnemu udaru!«

14.18 Prijatelje in prijateljice Nove24TV in Demokracije pozdravi Metod Berlec, glavni in odgovorni urednik Demokracije in voditelj TV-oddaje Beremo. Dotaknil se je aktualnega političnega trenutka in »dejstva, da je po letu dni vladavine Golobove vlade, v temelju ogrožena naša ustavna demokracija«.

14.00 Na oder stopi Boštjan Marko Turk: “Oblast nas nagovarja, da smo nemočni, da bodo oni poskrbeli za vse – ampak to ni res. pripravlja se val, ki bo spremenil stvari, energija se dviguje in ljudje se povezujejo. Ta sila je neustavljiva in nepremagljiva!”

13.26 Sledi glasbeni program.

13.20 Biščakov govor spremljajo bučni aplavzi in vzkliki. »Nova24TV in revija Demokracija sta danes edina medija, ki se javno upirata načrtnemu uničevanju vsega, kar je še normalnega in vsega, kar imamo radi. Zato ju podprite. Hvaležni smo vam za vsakršno pomoč.« »Hvala, ker ste prišli. Pozdravljam vas in se vam ponižno klanjam, dobri ljudje.«

13.17 Prišlo je tako daleč, da nam govorijo, kaj naj jemo, pravi Biščak. »Prišlo je tako daleč, da novinarjem in urednikom Nove24TV in Demokracije, ki razkrivajo laži te vlade, odkrito in javno grozijo z likvidacijami in ukinitvijo medijev,« pravi Biščak. »Celo ustavno sodišče se podreja vladi. Ljudje, ki so danes na vladi, brez sramu teptajo vse postulate svobodne in demokratične države ….«

13.14 “Pred dobrimi tremi desetletji sem videl sijočo deželo, Slovenijo, mojo domovino. A kot je čas tekel naprej, so zlobneži spet dvignili glave in postajali vse glasnejši, danes so glasni in ošabni kot še nikoli,” je dejal Biščak in dodal, da je “na smrt utrujen od levičarske gonje proti Novi24Tv in Demokraciji, proti Borisu Tomašiču in vsem sodelavcem, vključno z menoj.”

13.10 Zbrane pozdravi Jože Biščak, novinar in nekdanji prvi mož Demokracije, ki je bil nedavno pravnomočno obsojen zaradi objave glose – šaljivega zapisa – v Demokraciji, kar je neverjetno. “Z avtorjem zapisa sva kriva razžalitve ilegalnih migrantov,” pravi. Ljudje se glasno odzovejo.

12.45 Obiskovalci so z veseljem vzeli v roke revijo Demokracija in posebno izdajo Demokracije Magazin z naslovom “Dosje Gen-I: Afera Golob”.

(Foto: Matic Štojs Lomovšek)

12.41 Skupina Lenarti, ki bo obiskovalce zabavala čez celoten dan, prihaja na oder; Luka, Nika in Blaž prihajajo iz iste družine – družine Lenart.

12.32 Sledi glasbena točka Aleša Trbanca iz skupine Nebo, ki je tudi politično aktiven, saj je predsednik lokalnega odbora SDS Šentjernej, a se tudi ukvarja z ohranjanjem slovenske kulture.

12.29 Bogdan Krašna, lastnik in ustanovitelj podjetja AC Krašna, ki je za srečanje omogočil prostor, spregovori nekaj besed. Zahvalil se je organizatorjem srečanja in gasilcem, ki so pomagali pri izvedbi tako velikega projekta, pa tudi vsem drugim. “Bog živi Slovenijo!” je zaključil.

12.22 Sledi pesem hebrejskih sužnjev v izvedbi Zdravka Pergerja.

V Škocjanu se je začelo. Še je čas. Pridite! pic.twitter.com/FNzYUxD8NZ

— Joze Biscak (@JozeBiscak) June 3, 2023

12.17 Župan Občine Škocjan Jože Kapler v pozdravnem nagovoru izrazi veselje, da so se podporniki v tako velikem številu zbrali v Škocjanu. Pomembno je, da krepimo domoljubje, je dejal in povedal nekaj besed o svoji občini.

12.14 Navzoče pozdravi Aleksander Rant; sledi blagoslov duhovnika Antona Dularja.

12.10 Kot se spodobi, se je srečanje začelo s slovensko himno. Zdravljico je zapel Zdravko Perger, dolgoletni sodelavec SNG Opera in balet Ljubljana.

Srečanje lahko v neposrednem prenosu spremljate tukaj:

Blizu mesta Balasore v zvezni državi Odisha so trčili tije vlaki. Po trku je iztirilo več vagonov. Trčenje velja za najbolj smrtonosno železniško nesrečo v Indiji v več kot 20 letih. Oblasti pričakujejo, da bo število žrtev še naraslo, saj so številni potniki še ujeti v razbitinah vagonov.

Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal generalni direktor gasilske službe v Odishi Sudhanshu Sarangi, je po dosedanjih podatkih umrlo 288 ljudi. “Reševanje še vedno poteka,” je poudaril. Glavni sekretar zvezne države Odisha Pradeep Jena je potrdil, da so po nesreči v bolnišnicah sprejeli okoli 850 poškodovanih. “Naša prednostna naloga je zdaj reševanje potnikov in zagotavljanje pomoči ranjenim,” je dejal.

Foto: epa

Izvršni direktor indijskih železnic Amitabh Sharma je pojasnil, da so bili v nesreči udeleženi trije vlaki – dva potniška med vožnjo in tovorni, ki je bil parkiran, poroča AFP. Povedal je tudi, da je iztirilo okoli deset do 12 vagonov potniškega vlaka. Nekaj razbitin je padlo na drugo progo, vanje pa je trčil drugi potniški vlak, pri čemer so iztirili trije vagoni. Medij Press Trust of India poroča, da je nekaj potniških vagonov, ki so iztirili, trčilo v vagone tovornega vlaka. Vzrok za nesrečo še ni znan.

Na prizorišče trčenja je prispelo skoraj 500 policistov in več kot 200 reševalnih vozil, je po poročanju britanskega BBC povedal najvišji uradnik v državi Odisha Pradeep Jena. Eden od preživelih je novinarjem lokalne televizije povedal, da je ob nesreči spal in se zbudil, ko se je znašel ujet pod okoli desetimi sopotniki, nato pa je splezal iz vagona, pri čemer je utrpel poškodbe vratu in roke.

V Indiji so železniške nesreče sicer razmeroma pogoste. Najhujša se je zgodila leta 1981, ko je vlak med vožnjo čez most v Biharju iztiril in padel v reko, pri čemer je umrlo od 800 do 1000 ljudi. Varnost na tamkajšnjih železnicah se je sicer v zadnjih letih zaradi obsežnih novih naložb in tehnoloških izboljšav znatno izboljšala.

Sara Kovač

Poletno počitniško varstvo, ki je odličen primer dobre prakse na področju zagotavljanja poletnega varstva za osnovnošolce, je namenjeno vsem učencem od 1. do 5. razreda celjskih in okoliških osnovnih šol. Prijave so možne do 9. junija 2023, če bo dovolj kapacitet, bodo sprejemali tudi naknadne prijave.

Podrobnejše informacije in prijavnica: http://www.iosce.si/ppv/

Poletno počitniško varstvo na I. osnovni šoli Celje je vzorčni primer sodelovanja občine in osnovne šole, I. osnovna šola Celje pa je edina osnovna šola v Sloveniji, ki ponuja varstvo za učence od 1. do 5. razreda ves čas poletnih počitnic.

Kot vsako leto tudi letos načrtujejo pester progam. Otrokom bodo ponudili nabor ustvarjalnih delavnic, športnih aktivnosti,  socialnih in družabnih iger, odpravili se bodo na pohode in na ogled nekaterih celjskih ustanov. Obiskali jih bodo tudi zanimivi gostje, ki bodo predstavljali svoje dejavnosti in poklice.

Celjski glasnik

“Vlom v Danielov avto se je zgodil pred približno eno uro na parkirišču centra Vič … Medtem ko je šel Daniel v trgovino, sva se s kolegico vsedle na kavo, ko opazim, da nekdo nekaj “pipka” okrog avta in rečem kolegici, da se mi zdi, da se je en usedel v avto …” je zapisala ena od prič kriminalnega dejanja Aleksandra Popović.

Kot je še navedla, je šla kolegica do avta, Popovićeva pa je pazila torbice in slišala, ko je zakričala: “Kaj ti delaš v avtu?!” Priča je tedaj vstala in pohitela proti avtu, vključila video in začela snemati. Seveda je najprej napadel kolegico, ko ga je potegnila iz avta, in zatem snemalko, ko je opazil, da hodi za njim in snema.

Migrant je na Viču vlamljal v avto. (Foto: Fb)

Čeprav je Popovićevo udaril po roki in ji hotel vzeti telefon, je posnetek uspel, migranta se vidi dobro in so ga že predali policiji … “Nisem niti pomislila, da bi lahko bil oborožen … Azilanti pač … vseeno bodite pozorni in delite te lopove,” je zaključila opis dogodka.

Vrsta jakne, ki jo je migrant nosil. (Foto: Fb)

Jakna za 220 evrov (Foto: Fb)

Domen Mezeg

Povprečna starostna neto pokojnina je 820 evrov, invalidska 634 evrov, družinska oz. vdovska 502 evra, del vdovske pa 82 evrov.

Aprila je bilo v Sloveniji 632.969 upokojencev, del vdovske pokojnine je prejemalo 71.195 oseb. Najvišja izplačana pokojnina je bila 3687 evrov. Limit za del vdovske pokojnine je bil 124 evrov, to je najvišji znesek, ki ga lahko prejmejo posamezniki, če uveljavljajo del po umrlem partnerju.

Kmečka pokojnina je znašala 316 evrov, kmečka borčevska pa 633 evrov, kar pomeni, da je dvojna.

• Upokojenih kmetov borcev je bilo lani 5.
• Pokojnino prejema 4798 udeležencev NOB, narodnih herojev in nosilcev Partizanske spomenice.
• Prisilno mobiliziranih je bilo 377 prejemnikov pokojnine.
• 193 je bilo zapornikov v koncentracijskih taboriščih.
• 40 jih je bilo zaprtih po 15. maju 1945.
• Nadalje pokojnino prejema 7144 internirancev, beguncev in delovnih deportirancev (v času druge svetovne vojne, ki se je končala leta 1945).

Do 600 evrov je prejelo 108.702 upokojencev. Višje pokojnine od 1500 evrov je aprila prejelo 37.064 upokojencev.

Zneski pokojnine in število upokojencev april 2023:

Vir: ZPIZ, Mesečni statistični pregled za april 2023

Moja Dolenjska

Spominska in spravna slovesnost z mašo, ki jo pripravlja Nova slovenska zaveza, se bo začela ob 11. uri.

Kot so sporočili iz pisarne bivšega predsednika, se bo Pahor slovesnosti udeležil v okviru njegovih prizadevanj za spravo. Ob tem bo pred slovesnostjo položil venec k obeležju pred breznom pod Krenom.

Kraj pod Krenom simbolno predstavlja številna druga povojna grobišča po vsej Sloveniji. V nekdanji državi je bil ta kraj pobojev zamolčan, javnost pa je njegove skrivnosti začela spoznavati šele v času demokratičnih procesov, ki so pripeljali do osamosvojitve.

Prvo spravno slovesnost je 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 vernikov tam vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar. Od takrat pa ob grobišču potekajo vsakoletne spominske slovesnosti. Letošnja je že 34.

Po navedbah zgodovinarjev je bilo v Kočevskem rogu na več grobiščih umorjenih do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, med 15.000 in 20.000, prav v breznu pod Krenom.

Moja Dolenjska

Ob vsem tem nekateri med njimi, recimo Urška Klakočar Zupančič, drugim očitajo, da so bili v času COVID krize njihovi ukrepi “butasti”. Bili so enaki kot povsod v Evropi, da Italije in Avstrije, kjer so bili strožji, ne omenjam. Ob tem je samovšečen in ljudem nevaren tisti, (da ne uporabim istega izraza, kot ga je Urška), ki sedaj govori o tem kaj in kako bi bilo treba. Mimogrede. Vlada je sedaj stanje s COVID-om in vse okoli njega umirila. Tako pravijo. Ali se šalijo ali se na tako prozoren način hvalijo?

Pred dvema letoma o virusu nismo vedeli nič, nismo imeli ne cepiva ne zdravil in ves svet se je lovil! Povsem jasno je, da je tedanja opozicija, sedanja oblast, iz svojih politično egoističnih razlogov, kar se ni dogajalo nikjer v Evropi, nasprotovala vsem ukrepom tedanje vlade. In kar je najbolj žalostno, s tem početjem se še nadaljuje. To kaže na brezobzirnost, neodgovornost. WHO podatki potrjujejo veliko število inficiranih pri nas v času COVID-a, kar je posledica naše neresnosti in zavajanja politikov (Moderndorfer) in medijev (Štefančič) o odvečnosti preventivnih ukrepov.

Podatki WHO so jasni. Kažejo, da so bili naši ukrepi in delo zdravstva v nemogočih razmerah dobri, saj smo bili po številu umrlih glede na število inficiranih kljub slabi pripravljenosti zdravstvenega sistema in domov za ostarele med najboljšimi v EU glede preživetja oz. stopnje umrljivosti. S takim besedičenjem Urška Klakočar Zupančič kaže le na svojo nezrelost, nedoraslost in še posebej neodgovornost do ljudi. Gre za načrtno zavajanje oziroma skrajno škodljivo politikantstvo, ki bo imelo posledice v prihodnosti.

Boris Pahor (Foto: STA)

Na nekoliko drugačen in nič manj zavržen način delujejo nekateri drugi levi politiki. Ob obletnici smrti Borisa Pahorja smo bili priča dejstvu, da nasledniki tistih, ki so v preteklosti zavrgli cenjenega Pahorja, mu preprečevali, da bi lahko prišel v domovino in mu v vsem obdobju, ko so bili na oblasti, niso izkazali niti ene časti, podelili nagrade, sedaj obujajo spomine nanj, kakšen glasnik je bil. Spomnimo se izrečenih besed Matjaža Nemca, našega poslanca v Evropskem parlamentu, ki je ob otvoritvi razstave v čast državljanu Evrope Borisu Pahorju rekel, citiram: “Da je bil glasnik nekega časa in danes je potrebno govoriti o teh časih kot opomnik, da se to ne sme ponoviti.” Ali poslanec Nemec ve, do česa vsega je bil Pahor kritičen in to ocenjuje z enakimi merili? Če ne, gre tudi v tem primeru za navadno politikantstvo.

Ob obletnici smrti Borisa Pahorja, se spominjamo človeka, velikana med Slovenci. Spominjamo se človeka z visokimi moralnimi načeli in vrednotami zaradi katerih je imel za časa življenja nasprotnike med fašisti, komunisti, prizanesli mu niso niti domobranci. Ob njegovem delu, se moramo zamisliti. Njegove kritične, tudi neprizanesljive, popolnoma neodvisne misli in besede od kogar koli, ob njegovi pokončni drži, njegovih izkušnjah, njegovi sposobnosti opazovanja, se mora vsakdo izmed nas ozreti sam vase.

Najprej pa se morajo zamisliti politiki, ki jim je všeč, v to sem prepričan, le del razmišljanj Pahorja. Nikdar ni bil, tudi ob hudih kritikah, žaljiv. Bil je človek, pisatelj, na videz krhek, a v sebi izjemno trden, načelen. Svet ga je spoznal predvsem po njegovem avtobiografskem romanu Nekropola. Zgodba se bralca močno dotakne. Govori o nečloveških razmerah v koncentracijskem taborišču, o propadanju teles, odnosu do sojetnikov, ki nastaja v takem okolju in o načinih soočanja z življenjem na pragu smrti. Opazoval je, da je kljub strašnim razmeram pri taboriščnikih bil ves čas med njimi prisoten obupen gon po preživetju. V romanu je kritičen tudi do današnje Slovenije, ki še kar naprej poveličuje le aktivne borce proti okupatorju, ignorira pa taboriščnike in druge. Opozarja na odnos Francije, Nizozemske, ki sta svojim, v taboriščih umrlim junakom, zgradile spominska pokopališča, ali njihove zgodbe izdali v knjigah (Dnevnika Ane Frank), Slovenci podobnih pisem Zore Perello, nismo sposobni zbrati in objaviti. S tem delom je postal svetovno znan in ob tem prejel številna priznanja, med drugim je postal tudi državljan Evrope.

Pahor je bil kritičen do protirevolucionarnega tabora. Vendar kritičen je bil tudi do revolucionarjev. Skupaj z Alojzom Rebulo je napravil znameniti intervju z Edvardom Kocbekom, v katerem je prvi objavil, da so revolucionarji maja in junija 1945, torej po zaključku vojne, zagrešili množičen poboj nad Slovenci, vojnimi ujetniki in domobranci. Brez obsodb so pobili njihove politične nasprotnike. In to je bila viza komunistične internacionale tudi še lata 1974, ko so me, kot zdravnika v JLA učili, da je Allende padel, ker ni pobil vseh političnih nasprotnikov.

Edvard Kocbek (Foto: Wikimedijina zbirka).

Pahorjeva revija Zaliv je bila v Jugoslaviji prepovedana, sam pa vsaj dve leti ni smel prečkati “najbolj odprte meje v Evropi”. V nos je šel komunistom, ki so se zavzemali za internacionalizem. Jasno je povedal, da smo Slovenci z ignoriranjem narodne zavesti unikum v EU. Potrdil je, da smo imeli nesrečo z diktaturo komunistov, saj so slednji imeli do narodnega principa odklonilno stališče.

Ob tem je omenil tovariša Edvarda Kardelja, komunista, ki je trdil, da narodni princip prej ali slej vodi v nacionalizem. Pahor je menil, da je narod, ki spoštuje svoj jezik, kulturo, zgodovino, svojo zemljo, nacionalno zaveden. To ni in ne more biti enako nacionalizmu s podcenjevanjem drugih narodov. Večkrat je povedal tudi, da se v EU ljubezen do domovine premalo poudarja. Sam dodajam, da to še posebej velja za nas, še posebej pri vzgoji!

Ali je razmišljanju Borisa Pahorja mogoče nasprotovati? Prepričan sem, da ne.

Janez Remškar, dr. med.

Priča smo tektonskim premikom na področju svetovne varnosti. Obeta se namreč razpad Ruskega imperija, na kar pa zahodni politiki niso pripravljeni. Namesto, da bi izkoristili bližajočo se deimperializacijo Ruske federacije, se zdi, da so obtičali ujeti v preteklosti in še vedno verjamejo, da se lahko vrne status quo, kakršnega smo poznali po koncu hladne vojne. Nekateri Moskvi celo ponujajo varnostna jamstva, samo da bi država ostala nedotaknjena. Ob tem ne želijo sprevideti, da je Rusija danes dejansko propadla država. Ni se uspela preoblikovati v nacionalno državo, državljansko državo ali vsaj stabilno imperialno državo. Federacija je le še po imenu, saj centralne oblasti izvajajo politiko etnične in jezikovne homogenizacije, ki odreka pooblastila 83 republikam in regijam po državi, poroča Politico.

Moskva je končno razgaljena kot grabežljiv imperialni predator!
Hipercentralizacija pa je prinesla številne slabosti, med drugim krčenje gospodarstva, ki ga hkrati stiskajo mednarodne sankcije. In tu so še neuspehi na ukrajinski fronti, kar razgalja nesposobnost in skorumpiranost vladajoče elite. Prav tako narašča zaskrbljenost številnih regij zaradi vse manjših proračunov. Moskva je končno razgaljena kot grabežljiv imperialni predator, ki izčrpava svoje zmogljivosti, da državo drži skupaj. Vendar pa številni zahodni voditelji še vedno ne vidijo prednosti razpada ruskega imperija. Šlo bo za tretjo fazo propada imperija po razpadu sovjetskega bloka in razpadu Sovjetske zveze v zgodnjih 90. letih. Njegov razkroj poganjajo boji za oblast med elitami in krepitev rivalstva med centralno oblastjo ter nezadovoljnimi regijami. To bi v posameznih delih države utegnilo privesti do državljanskih vojn ter mejnih sporov. Vendar pa je dogajanje tudi spodbudilo nastanek novih držav in medregionalnih zvez, ki bodo nadzirale svoje lastne vire in svojih mož ne bodo več pošiljale umirat za moskovski imperij. Ko se bo Moskva bolj posvečala lastnim problemom, bo moč njene agresije slabela. Pod pritiskom mednarodnih sankcij in odrezana od številnih surovin (denimo v Sibiriji), se bodo tudi njene okupacijske zmogljivosti zmanjšale. Območje vse od Artkite pa do Črnega morja pa bo postalo bolj varno.

Rusija je teroristična država. (Foto: Wikimedijina zbirka)

Ukrajina, Gruzija in Moldavija bodo znova pridobila svoja okupirana ozemlja in zaprosile za pridružitev EU in Natu brez strahu pred Rusijo. Tudi države Srednje Azije se bodo počutile bolj varno in se obrnile proti Zahodu, saj bo njihova energetska, varnostna in gospodarska odvisnost od Moskve upadla. Tudi Kitajska bo v slabšem položaju za širjenje svojega vpliva, na območju Rusije pa bi lahko nastale nove prozahodne države, ki bi okrepile stabilnost v več regijah Evrope in Azije. In čeprav bo jedrsko orožje ostalo potencialna grožnja, ruska elita ne bo naredila nacionalnega samomora, tako da bi ga izstrelila proti Zahodu. Namesto tega se bodo ukvarjali z reševanjem svojega političnega in gospodarskega kapitala, kot je ravnala tudi sovjetska elita. Postruske države si bodo verjetno prizadevale za jedrsko razorožitev, podobno kot Ukrajina, Belorusija in Kazahstan po razpadu Sovjetske zveze. Poslanstvo Zahoda bi moralo biti ob tem podpirati pluralizem, demokracijo in federalizem, krepitev državljanskih pravic, ruskim državljanom pa pokazati, da niso globalno osamljeni in jim ponuditi dostop do informacij, ki so jih oblasti doslej dušile. Spodbujati bi bilo potrebno varnost, gospodarsko prosperiteto, miroljubnost in produktivne odnose s sosednjimi državami. Ostaja upanje tudi za vzpostavitev korektnih odnosov s postputinovim Kremljem.

Putin. (Foto: Wikimedijina zbirka)

Domen Mezeg

Čeprav slovenska levica Josipa Broza Tita opeva kot nekakšnega heroja, je dejstvo, da je bil diktator, ki je posameznikom, zlasti političnim nasprotnikom in kritikom njegove vladavine, kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V njegovem času so vzklila posebna taborišča in zapori, zato ne čudi, da se Tita uvršča med množične morilce. Po podatkih Črne knjige komunizma, ki je nastala na podlagi preučevanj najpomembnejše znanstvene ustanove v Franciji – Nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje – je Titov režim odgovoren za smrt okoli pol milijona ljudi. Edvard Kardelj je poznan po tem, da je z ideologijo samoupravnega socializma popolnoma uničil gospodarstvo. Spomnimo. Čeprav se tudi enega najtesnejših Titovih zaveznikov označuje za heroja, pa je dejstvo, da je ta vse prej kot to, soodgovoren je namreč za izvedbo izvensodnih povojnih pobojev leta 1945. Že med vojno je sicer predstavljal nevarnega fanatika, ko se je za prevlado posluževal najbolj brutalnih metod. Narekoval je tudi radikalne usmeritve VOS-a (varnostno obveščevalne službe). V času vojne in tudi tik po njej je za dosego svojih ciljev z lažmi in umori vzpostavljal svoja fanatična nagnjenja.

Nedavno, konkretneje 26. maja, se je obhajalo smrt slovenskega narodnega buditelja Lamberta Ehrlicha, ki sta ga v Ljubljani ustrelila likvidatorja Varnostno-obveščevalne službe VOS, Franc Stadler – Pepe in Kamil Kratochwill – Mile. Glede na to, da je znano, da je umor naročil Kardelj skupaj s sodelavci, VOS je namreč predstavljalo oboroženo teroristično krilo KPS, smo se odločili na Občino Kamnik nasloviti novinarsko vprašanje v zvezi s tem, da je Kardelj še danes častni občan občine. Zanimalo nas je, ali so bile v preteklosti kakršenkoli pobude, da bi Kardelju in drugim totalitarnim voditeljem (denimo Josipu Brozu Titu) posthumno odvzeli status častnih občanov? V kolikor jih ni bilo, smo vprašali, čemu je temu tako, in vprašali okrog obstoja načrtov, da do tega pride v prihodnosti z namenom zaščite ugleda občine.

Foto: posnetek zaslona Občina Kamnik

Kardelj in Tito bosta ostala častna občana
Iz Občine Kamnik so nam sporočili, da s sedanjim statusom delujejo od 1. januarja 1995 dalje, priznanji omenjenim osebam pa sta bili podeljeni v času, ko je veljala drugačna politično-teritorialna ureditev. “V odločitve takrat pristojnih vodstvenih oblastnih struktur sedanje vodstvo Občine Kamnik ne zahaja,” poudarjajo in navajajo, da do sedaj niso prejeli pobude za odvzem naziva omenjenim osebam. “Postopek podelitve občinskih priznanj je namreč tak, da Občina objavi poziv o podelitvi priznanj Občine Kamnik. Nadalje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Kamnik prouči prispele predloge in pripravi obrazložen predlog za sejo občinskega sveta. Občinske nagrajence nato potrdijo svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Kamnik,” pojasnjujejo.

Edvard Kardelj in Josip Broz Tito

Kot pravijo na občini, odlikovanja, ki jih podeljujejo v zadnjih nekaj letih, predstavljajo priznanja za izjemne dosežke in prispevke, ki jih je posameznik prispeval k skupnosti ali organizaciji. “Občina Kamnik dela v smeri razvoja lokalne skupnosti in s številnimi projekti poskušamo omogočiti boljše in kvalitetnejše življenje našim občankam ter občanom, seveda v prvi vrsti pa tudi turistom, ki prihajajo v naše kraje,” poudarjajo in dodajajo, da nas spomin opominja na dosežke in napake, na uspehe in neuspehe. “A to je le spomin, zato je prav, da se oziramo v prihodnost,” pravijo na občini, kjer županski stolček greje župan Matej Slapar iz vrst opozicijske NSi.

Opozicijska NSi ima sicer znana kritična stališča do krvave zgodovine komunističnega režima, toda omenjena drža občine preseneča. Da je zločinec, ki ima na vesti nešteto življenj, še naprej častni član občine, pač ne more biti občini v korist njenega ugleda. Morebiti pa se bo le pojavil kdo, ki bo podal pobudo za odvzem naziva častnega občana Kardelju in Titu, da se dokončno opravi z zgodovino na primeren način, da se torej ne ravna diskriminatorno do žrtev komunističnega nasilja, in se bo lahko zgodovino končno predalo v roke zgodovinarjem. Le tako bomo namreč lahko postali demokratična in evropska Slovenija. V letu 2023 bi bil čas za to. Pa bo to mogoče glede na ideološko usmerjenost Golobove vlade?

Ana Horvat

Ballova piramida nedvomno ne predstavlja ploda naših sanj, ampak še kako očarljivo resničnost, ki se dviga 562 metrov nad morsko gladino, v širino pa meri le 300 metrov.

Foto: Posnetek zaslona YouTube

Strma pečina leži približno 600 kilometrov vzhodno od Avstralije in je del skupine otokov Lord Howe, ki so del avstralske zvezne države Novi Južni Wales. Izolirano geološko čudo je zaradi svoje edinstvenosti in lepote s strani UNESCA uvrščeno na listo svetovne dediščine.

Ballova piramida, ki je nastala v milijonih let zaradi neizprosnih sil narave, je pravzaprav ostanek nekoč mogočnega starega vulkana, ki se je dvignil iz morja približno 7 milijonov let nazaj. Medtem ko je mogočna podoba Ballove piramide nedvomno očarljiva, so skrivnosti, ki jih ta skriva, tiste, ki burijo domišljijo tako pustolovcev kot tudi znanstvenikov. Kljub navidezno negostoljubnemu okolju ta izolirana strma pečina uspeva negovati osupljivo paleto flore in favne, ki je ni mogoče zaslediti nikjer drugje.

Izumrle žuželke so se pojavile na Ballovi piramidi
Edinstvena mikroklima in navpična topografija piramide sta ustvarili niše za uspevanje različnih vrst. Eno najbolj izjemnih odkritij na Ballovi piramidi je paličnjak Dryococelus australis z otočja Lord Howe. Te zanimive žuželke, ki so nekoč veljale za izumrle zaradi vnosa podgan na otočje Lord Howe, so bile leta 2001 čudežno ponovno odkrite na površju Ballove piramide. Majhni populaciji teh starodavnih bitij je kot kaže uspelo najti zatočišče v tako negotovih pogojih, kljubovati pričakovanjem in ujeti pozornosti znanstvene skupnosti. Od takrat so bila vložena prizadevanja za zaščito in razmnoževanje teh izjemnih žuželk.

Podvodno kraljestvo, ki obdaja piramido, je raj za potapljače, saj se ponaša z živahnimi koralnimi vrtovi in obiljem morskega življenja. Kristalno čiste vode vabijo neustrašne raziskovalce, da se potopijo v njihove globine in odkrijejo čudeže, ki se skrivajo pod njimi, od živahnih rib, ki drvijo skozi koralni labirint, do gracioznih morskih želv.

Foto: Posnetek zaslona YouTube

Podvig na samo piramido je podvig, rezerviran za najbolj pustolovske duše. Vzpenjanje po njenih strmih pobočjih in premagovanje zahrbtnega terena zahtevata spretnost, pogum in neomajno odločnost. Le redki izbranci so premagali izziv vzpenjanja po tem naravnem čudežu. Ballova piramida je nedvomno dokaz surove moči narave in brezmejne lepote, ki jo lahko ta ustvari.

Nina Žoher

Po izjemno odmevnem sredinem shodu upokojencev, ko so ti znova napolnili center Ljubljane, se nadaljujejo tudi napadi na voditelja, Pavla Ruparja. Sprva s pomočjo inscesniranih napadov na novinarje, ko naj bi ostareli upokojenci napadli RTV novinarko, brez da bi postregli z dokazi, prav tako policija napada ni potrdila. Danes so šli še dlje.

Večer poroča o napadu Ruparja na gorenjskega podjetnika v Tržiču. V nedeljo zvečer naj bi nenapovedano prišel na zasebno zemljišče, ki je v lasti gorenjskega podjetnika, ki se ukvarja s prevozništvom, ko je med moškima prišlo do spora. Objavili so tudi videoposnetek, ki naj bi prikazoval, kako Rupar v okolici Tržiča grozi moškemu. “Tole je bil zadnji vikend, da sem poslušal,” je vodja upokojenskega gibanja dejal podjetniku, ko sta se gledala iz oči v oči, pa naj bi mu Rupar še zagrozil, da ga bo ustrelil. Dogodek je tudi prijavil policiji.

To je že četrti napad na Ruparja v dveh mesecih
Zadeva je takšna, da je prijavo na policijo podal tudi Pavle Rupar. Dogodek je opisal kot provokacijo, kot del igre vladajoče levice, s katero želijo sprožiti reakcijo, ki si jo želijo. Rupar je dejal, da je tip začel nanj kričati, da ga bo ubil, ko se mu je približal pa je naredil gesto, “kot da bi potegnil pištolo.” Ko ga je Rupar odrinil, je gorenjski avtoprevoznik zavpil: “Snemaj, snemaj, rekel je, da me bo …“

Po incidentu je nekdanji tržiški župan poklical policijo in dogodek prijavil. Sprva naj bi se policisti le smejali, po drugem klicu pa so le prišli. Kot je dejal Rupar, je njihov namen načrtno snemati, objaviti in medijsko umoriti. Nato je objavil še škandalozen podatek, da je to bil že četrti napad nanj v dveh mesecih.

Pavle Rupar je napad gorenjskega avtoprevoznika prijavil policiji.

Andrej Žitnik

S strani Ministrstva za naravne vire in prostor RS smo lahko poslušali navedbo, da je bilo s strani Evropske komisije od slovenske vlade zahtevano, da se kar 200 hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v steljnike, ker ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev. Ob tem so opozarjali, da če vlada v tem primeru ne bo ukrepala, bo to prispevalo k zavrnitvi nacionalnega strateškega načrta SKP ali vsaj njegovo odloženo potrditev. “Iz odgovora evropskega komisarja izhaja, da so predstavniki ministrstva lagali,” izpostavlja evropski poslanec Franc Bogovič.

Izjave predstavnikov ministrstva na okrogli mizi na Igu, ki so bile podane 16. marca letos, kjer je bilo mogoče slišati izgovarjanje na Evropsko komisijo, so spodbudile Bogoviča, da je ta kot član Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) 21. aprila na Evropsko komisijo naslovil naslednje vprašanje: “Sprašujem, ali drži, da je Evropska komisija, med prekrškovnim postopkom proti Sloveniji v zvezi s slabšanjem stanja travniških vrst metuljev, ptic in habitatnih tipov na traviščih Nature 2000 ter med pogajanji s slovenskimi organi o nacionalnem strateškem načrtu SKP, zahtevala, da se 200 hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v steljnike, z zahtevo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev?” Ob tem je poudaril, da omenjeno vprašanje zastavlja v luči aktualnih javnih razprav v Sloveniji o osnutku uredbe o nacionalnem programu upravljanja Natura 2000 za obdobje 2023–2028, ki med drugim v prilogah k predlogu zahteva, da kmetje na Ljubljanskem barju 690 hektarjev travnikov in njiv spremenijo v travniške površine. “Ni treba posebej poudarjati, kaj bi uvedba takega ukrepa pomenila za kmete na tem območju. Prizadetih bi bilo več kot 200 kmetij, od tega bi moralo okoli 60 kmetij zaradi izgube pašnih površin prenehati z živinorejo.”

Upravljanje Nature bo učinkovito le, če bo pri določanju in pri upravljanju območja podprto s strani vseh deležnikov
Po besedah Bogoviča s strani Evropske komisije niso zahtevali spremembe njivskih površin v steljnike. “Čeprav obnova travnikov predstavlja obvezo države, se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali to obvezo,” je jasen v zvezi z odgovorom evropskega komisarja. Bogovič poudarja, da Komisija spremlja proteste slovenskih kmetov, zato ob tem pozivajo vlado, da v “dialogu z vsemi deležniki dogovori način upravljanja na Natura območju, saj bo upravljanje Natura območja učinkovito le takrat, če bo podprto s strani vseh deležnikov pri določanju in pri upravljanju območja, torej tudi in predvsem s strani kmetov.”

Foto: STA

Nerazumno in absurdno: Ministrstvo se v vladnem predlogu sklicuje in daje za podlago EU uredbe, ki še niso sprejete
Pri predlagani vladni uredbi Natura 2000 in ukrepih PUN 2023–2028 se zdi Bogoviču zelo sporno, da sta kot zakonski podlagi za predlagano uredbo Vlade RS navedeni EU Uredba o ohranjanju narave in Uredba o trajnostni rabi pesticidov (Uredba SUR). Omenjeni uredbi namreč še sploh nista sprejeti, saj šele sedaj poteka njuna obravnava na pristojnih in zainteresiranih odborih. “V jesenskem času se predvideva oblikovanje stališča Evropskega parlamenta za obe EU uredbi, približno isti čas pa tudi oblikovanje stališča Sveta EU do predlogov, temu bo sledila obravnava uredb v trialogu, v katerem bodo sodelovali Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU,” ob tem pojasnjuje evropski poslanec.

Evropski poslanec Franc Bogovič in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan (Foto: STA)

Po navedbah Bogoviča glede omenjenih uredb obstaja precej nestrinjanja. Tako na Odboru EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), kot na Odboru EP za ribištvo (PECH), je bil namreč Predlog uredbe o ohranjanju narave označen kot neprimeren. Navkljub dejstvu, da je Odbor za okolje tisto matično telo v tem primeru, pa na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta Bogovič pričakuje burno razpravo in številne amandmaje. “Predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov je prav tako v obravnavi na odborih EP, ravno te dni smo vlagali amandmaje na predlog uredbe SUR na odboru AGRI. Pričakujemo vsaj 3000 amandmajev, kolikor jih je bilo na to uredbo vloženih tudi na odboru ENVI”, ob tem izpostavlja in še opozarja, da se vlada v predlogu uredbe Natura 2000 in ukrepih PUN sklicuje tudi na Skupno kmetijsko politiko (SKP), pri čemer pa “krši ravno osnovno načelo SKP, ki je: da so ukrepi SKP obvezni za državo, a prostovoljni za kmete”.

Glede na odgovor komisarja je mogoče logično sklepati, da bi se kot kaže dalo prisluhniti potrebam kmetov, a kot kaže je najlažje vseskozi zatrjevati, kako se nič ne da.

Ana Horvat

Protest se je tudi selil in so se protestniki sprehodili tudi do RTV. Pri tem Pavle Rupar pravi, da sami niso organizatorji pohodov, temveč le organizatorji na ploščadi trga Republike. “So pa drugi organizatorji in iniciatorji, ki te demonstrativne pohode po Ljubljani izvajajo. Tja smo bili tudi mi povabljeni in sem se jih tudi udeležil, ker menim, da se ta ista populacija preseli po ulicah,” pripoveduje. Tokrat sta bila dva takšna pohoda, eden je šel do državnega zbora, kjer so posipali sol, ker je poslanci v glavah nimajo veliko, pravi Rupar, drugi pa do RTV, kamor se je odpravi tudi sam.

O vsem dogajanju okoli RTV Rupar pravi, da je to, kar se zdaj dogaja, skrajna faza ali kocka v mozaiku, ki je manjkala v popolni prevladi in popolni oblasti totalitarizma, ki ga sedaj doživljamo. “Vsi trije predsedniki najvišjih vrhov so nas tako izključili iz pogovorov kot tudi napadli. Zdaj se vrstijo napadi od sovražnega govora, da imamo nepotrpežljive ljudi, in za razne vzklike.” Na protestih se vzklika, pojasnjuje Rupar, če so vpili neprimerne stvari, so le povzeli to, kar so pred dvema letoma počeli kolesarji. Vzklikali so lopovi, ampak so jih pozvali organizatorji, naj ne vpijejo smrti komurkoli, in tega so se držali.

Policija nima nobenih dokazov o napadu
O incidentu, o katerem so vsi mediji poročali, ko naj bi nekdo “napadel” novinarko RTV, Rupar pravi, da tega ni videl, in pravi, da se od teh stvari popolnoma distancira. “Osebno pa mislim, da je to laž in napisana scena, ki jo je usmerjala glavna sindikalistka, ki je ujeta na sliki. Z eno roko je snemala, v drugi roki pa je imela telefon, kot da bi nekoga usmerjala. Pozivam jih naj objavijo posnetke. Policija dokazov tudi nima, razen prijave, ki pa se je zgodila šele tri, štiri ure po tem, ko smo protest končali.”

Gospa Milinković ga sigurno ima, pa kamerman tudi, pa tudi roka od nekoga se lepo vidi da snema…
Fotografije so z F.Booka od g. Antona Krajnca. pic.twitter.com/YKtyCsLebf

— Dr@gic@ (@dragica12) June 1, 2023

Laž je bila, da je morala policija novinarko peljati v sosednjo stavbo, policija tega ni potrdila, pravi Rupar. Kasneje se je ta novinarka tudi vrnila (zakaj, če je bila tako pretresena?), saj je na Twiterju objavila Ruparjev govor, ki se je zgodil po incidentu. “Šlo je za slabo režirano obtožbo, ki so jo povzeli vsi tisti, ki nas morajo omadeževat.”

To je preusmerjanje pozornosti
“Mi smo prišli z namenom in takšno preusmerjanje pozornosti je zelo nevarno,” opozarja Rupar. “Naše zahteve so bile višje pokojnine, da cvetober slovenskih političark ne zapravlja našega denarja na eksotičnih destinacijah, naj namesto opicam, dajo raje kakšnemu penzionistu kaj denarja. Nas ne zanimajo nutrije, nas zanima, kdaj bodo upokojenci dobili, kar jim pripada”.

Naslednji protest v Bruslju
Ob tem je tudi dejal, da so zbrali 106 tisoč podpisov za zakon o dvigu pokojnin v enem mesecu, kar je velik uspeh. To pomeni, da ljudje živijo težko in da si ljudje želijo boljšega življenja, meni. V naslednjem tednu bodo podpise vložili v državni zbor. Naslednji protest pa Rupar napoveduje v Bruslju, kamor bo šlo 100 ljudi. “Tam bomo 27. junija in upa, da jih bodo sprejeli komisarji, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Obvestili jih bomo, kaj se v Sloveniji trenutno dogaja, to je velika bojazen za celo EU.”

Sara Kovač

V vladnih vrstah je bilo nazadnje nekaj vroče krvi. Zaradi trenja različnih interesov očitno popuščajo živci. Glas je tokrat povzdignil minister za finance Klemen Boštjančič. Na bančni konferenci, ki jo je organiziralo Združenja bank Slovenije je oštel nekatere ministrske kolege, ki pri svojih projektih preveč stavijo na javni denar. Boštjančič: “Če obstaja interes na trgu, da se najde sodelovanje med javnimi in zasebnimi sredstvi, je to pot, ki jo kot finančni minister vidim.” Prepričan je, da bodo nekateri ministri morali kmalu sprejeti resničnost.

Pripraviti je namreč potrebno proračuna za leti 2024 in 2025, kar bo boleče za nekatere resorje. “To pomeni zapreti usta kolegom ministrom, ki v to ne verjamejo in ves čas računajo na javna sredstva,” je bil nepopustljiv. Sredstva je treba po njegovem uporabljati na pravilen način. Poudaril je, da so javna sredstva omejena, za izvedbo projektov pa potrebna aktivacija bančnih sredstev in depozitov gospodinjstev. Član vladne ekipe je prepričan, da je domači kapitalski trg med tremi najslabše razvitimi znotraj EU.

Bančna konferenca z naslovom Slovenija eno leto po izbruhu energetske krize in razvojne prioritete, ki jo pripravlja Združenje bank Slovenije. Vir: STA

Boštjančič je še poudaril, da izzivov ni mogoče reševati samo z javnofinančnimi sredstvi, to je po njegovem premalo. Prepričan je, da je zadnja tri leta pretežni del Zahoda živel odtujeno v prepričanju, da sredstev ni mogoče izčrpati. “To, da se vračajo fiskalna pravila, me veseli, saj je ne najbolj usmerjena pomoč na posamezne segmente pustila posledice, tudi v zavesti ljudi,” je še dejal. Vlada po njegovem ne more odgovarjati na potrebe vseh podsistemov, je pa njena dolžnost zagotoviti infrastrukturo, med drugim na energetskem področju.

Domen Mezeg

“Spomnimo, danes je v javnosti zaokrožila vsebina odklonilnega mnenja sodnika Svetliča, ki je s svojim glasovanjem proti omogočil sklepčnost in končni preklic sklepa o zadržanju sporne novele. “Ena od sodnic je z neomajno angažiranostjo zahtevala, da se nemudoma preide h glasovanju o odpravi začasnega zadržanja. Pred glasovanjem ni bila opravljena razprava niti ni poročevalec predstavil osnutka sklepa, o katerem smo odločali. Izvedlo se je zgolj glasovanje,” je zapisal Svetlič.

Izjavo za javnost treh evropskih poslancev objavljamo v celoti

G. K.

“Glavni cilj našega zakona je resnična zelena mobilnost za mlade – za boljšo prihodnost naše države. Upam, da se odločevalci zavedajo, da nas bodo nekoč potrebovali in da bodo naš konstruktivni predlog sprejeli. Mladi vemo, s čim se bomo morali soočiti v prihodnosti. In vaš podpis pod ta zakon bo eden prvih konkretnih korakov k boljši prihodnosti – za vse. V Slovenski demokratski mladini se bomo vedno borili za mlade – tako z besedami kot z dejanji,” je povedala predsednica podmladka.

Kot je povedala, so mladi pogosto tarča obljub pred volitvami, ko se politične stranke borijo za glasove tega pomembnega dela volilnega telesa. Žal pa se na te obljube pogosto pozabi že na povolilni ponedeljek. V SDM ugotavljajo, da ob prvi obletnici Golobove vlade za mlade ni nič drugače. “Veliko je bilo besed o mladih. Koalicijske stranke so med sabo prav tekmovale, kdo bo več obljubil. Spomnimo na situacijo glede neprofitnih stanovanj za mlade – govorilo se je o 20.000, celo 30.000 stanovanjih, zadnja obljuba je bila tisoč stanovanj na leto pa so tudi to že prelomili.”

Nato so spomnili tudi na koalicijske zaveze trenutne vlade, ki se je zavezala, da bodo “Optimizirali trenutne sheme JPP v smeri najhitrejših možnih poti ter prometne prioritizacije avtobusnega in železniškega prevoza. Sistem mora biti dostopen in prijazen uporabniku.” V SDM pravijo, da vlada tudi na tem področju ni naredila ničesar, nato pa so spomnili na “solidarno prihodnost”, ki jim je bila obljubljen, te pa še vedno ni na vidiku, kot tudi ne neprofitnih stanovanj, niti prostih sob za študente v centrih izobraževalnih institucij. Vse to pa se odvija ob hkratnem draženju življenje v Sloveniji.

Ambiciozna pobuda
S tem predlogom želijo omogočiti mladim dostopnejši javni prevoz, ki bo povečal zeleno mobilnost, hkrati pa bo sledil razvoju regij in decentralizaciji države. Predlog zakona med drugim zasleduje tudi učinkovito izvrševanje večje izbire in s tem ustreznejše srednješolske ter višje izobrazbe, ki se v večini primerov izvaja izven stalnega kraja bivanja mladih. S tem se ustvarjajo dodatne možnost, da si mladi pridobijo ustrezno izobrazbo in svojo poklicno pot v Republiki Sloveniji, kot to določa Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku 57. člena.

Vir: SDM

Kot navajajo, se bodo s tem zmanjšali prometni zamaški na naših cestah, znižalo se bo število prometnih nesreč, v katerih so velikokrat po nepotrebnem za vedno izgubljena prav mlada življenja. S postopnim zniževanjem števila osebnih sredstev prevoza na slovenskih cestah se bo na daljši rok izboljšala kvaliteta zraka na območju cestišč, predvsem pa bo ta sprememba najbolj opazna v gosto naseljenih krajih. Mladi bodo preko sekundarne socializacije ponotranjili prihodnost zelene mobilnosti, poskrbeli tudi za skladen regionalni razvoj države in tako skrbeli za izboljšanje okolja, v katerem živijo.

Dobra praksa doma in na tujem
Brezplačen javni potniški promet sicer ni novost. Od julija 2020 ga lahko v Sloveniji uporabljajo upokojenci, imetniki invalidske evropske kartice, vojni veterani in starejši od 65 let. Rezultati uveljavitve ukrepa iz časa prejšnje vlade so spodbudni. Kartico za brezplačni javniški potniški promet si je zagotovilo že več kot 200.000 državljanov, ki danes uporabljajo javni potniški promet in s tem prispevajo tako k boljšemu in bolj zdravemu okolju, kot tudi k zmanjšanju zastojev na cestah.

V Slovenski demokratski mladini ne vidijo nobene ovire, da se brezplačnega prevoza ne bi zagotovilo tudi mladim, ki smo poleg aktivnega prebivalstva najštevilčnejši udeleženci v vsakdanjem prometu. Slovenija s tem tudi ne bi bila nikakršen evropski unikum na tem področju. Celo nasprotno – z zagotovitvijo brezplačnega javnega prevoza bi Slovenija stopila na vlak najrazvitejših držav, ki so s podobnimi ukrepi mladim izboljšali povezljivost ter s tem zmanjšali neenakosti med mladimi iz različnih okolij, predvsem tistim iz najbolj ruralnih. Če naštejemo le nekatere, ki so že storili korak v to smer – to so Luksemburg, Estonija, Švedska, Latvija, Malta, deli Nemčije.

G. K., Vir: SDM

Vodja kijevske civilne in vojaške uprave Sergij Popko je dejal, da so domače sile v bližini Kijeva skupno uničile približno 30 ruskih izstrelkov. O žrtvah in nastali škodi oblasti še ne poročajo. Nov napad se je zgodil le nekaj ur po tistem, ko so bili v ruskem zračnem napadu na ukrajinsko prestolnico v noči na četrtek ubite vsaj tri osebe, tudi otrok, več deset pa je bilo ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da jim je uspelo v četrtek na območju obmejnega Belgoroda zaustaviti tri domnevne poskuse vdora ukrajinskih sil. V napadu naj bi skupno sodelovalo 70 ukrajinskih vojakov, pet tankov, štirje oklepniki in tovornjak znamke Kamaz, poroča STA.

Ruske sile in topništvo naj bi ubilo preko 50 Ukrajincev. V novem obstreljevanju območja pa naj bi umrli dve ženski, ko naj bi domnevni ukrajinski izstrelki zadeli njuno vozilo. Novico je sporočil guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov. V napadu sta bila ranjena še dva moška, ki sta bila zaradi kritičnega stanja prepeljana v bolnišnico.

People hide in the subway of #Kyiv during the #Russian attacks last night. pic.twitter.com/nPxpyuFMQk

— NEXTA (@nexta_tv) June 2, 2023

Dogodki so se zgodili v mestu Šebekino na območju navedene regije. Naselje je bilo po poročanju oblasti tarča obstreljevanja že v četrtek, v njem pa je bilo ranjenih vsaj 12 oseb. Zaradi pogostega obstreljevanja so mnogi pobegnili v mesto Belgorod, kjer so že vzpostavljeni ustrezni centri. Do domnevnih ukrajinskih napadov naj bi prišlo tudi v bližini mesta Kursk, kjer naj bi ruske sile sestrelile več ukrajinskih dronov. Moskva napade obsoja in jih pripisuje Kijevu.

Domen Mezeg

Iz policije niso potrdili, da bi bili novinarji in drugi zaposleni (v množini) deležni agresije. Govorijo o incidentu, v katerem je udeležena le ena oseba. Da bi se naj zgodilo širše nasilje, so poročali novinarji javne RTV Slovenija in drugi mediji, ker so to zatrdili aktiv MMC-ja, aktiv Informativnega programa TV Slovenija, aktiv Radia Slovenija, koordinacija novinarskih sindikatov RTV SLO in svet delavcev RTV Slovenija, ki so s posebno izjavo obsodili dogodek “ko so bili novinarji in drugi zaposleni na RTV Slovenija med opravljanjem svojega dela deležni žaljivk in agresije določenih udeležencev shoda upokojencev pred vhodom RTV-ja”. 

Vodstvo RTV Slovenija so zaradi tega pozvali, da zaščiti zaposlene in javno obsodi nasilni dogodek. Opozorili pa so še, da še posebej obsojajo incident, “ko se je eden od protestnikov znesel nad novinarko MMC, medtem ko je spremljala prihod Pavla Ruparja pred poslopje RTV Slovenija. Zagrozil ji je, da ji bo z dežnikom iz rok zbil telefon. Izpulil ji je službeno kartico in jo zmerjal, da je “gnoj” in “rdeča drhal”. Kartico ji je potem vrnil in zagrozil, da ne sme snemati dogajanja. Ko mu je pojasnila, da je novinarka in da poroča z dogodka, ji je dejal, “ampak niste naša, vi lažete”. Na novinarko je začel vpiti še en protestnik, zato se je umaknila izpred vhoda v televizijsko stavbo RTV Slovenija. Za spremstvo je zaprosila policista, ki jo je pospremil do vhoda v radijsko stavbo. V redakcijo se je vrnila pretresena, dogodek je nato prijavila na policijo.”

O množičnih napadih na novinarje in novinarke sta v protestih javno govorila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko in minister za delo in predsednik Levice Luka Mesec, ki je njen protest delil:

Ostro obsojam napade na novinarje in novinarke RTV Slovenija ter oviranje njihovega dela pri poročanju. Sovražni govor, žaljenje in agresija so nedopustni in do tega moramo imeti kot družba ničelno toleranco. https://t.co/r0hmC98kr1

— Asta Vrečko (@AstaVrecko) June 1, 2023

Na prošnjo za njihovo videnje včerajšnjega domnevnega nasilja nad novinarji in za informacije o sproženih postopkih so mi iz policije v celoti odgovorili tako:

Peter Jančič 

Članek je bil prvotno objavljen na Spletni Časopis

Ko je bil sklep izglasovan, ga je Ustavno sodišče sporočilo javnosti nemudoma, kar se zgodi zelo redko, še pravi Svetlič. V nadaljevanju je dejal, ta sklep celo laže, saj je bilo za možnost ene kompromisne vsebinske odločitve celo šest glasov, za drugo pa pet glasov ustavnih sodnikov, vendar do tega, kot kaže, ni smelo priti. Edini namen tega sklepa je bil prevarati pobudnike za ustavno presojo Golobove novele zakona o RTV, saj se pravnih argumentov, zapisanih v pobudi, ne da logično zavreči. Zato so izvedli procesni trik ter sklep tudi nemudoma (takoj) odpravili in s tem preprečili evotacijo, povzema Bojan Požar, ki je Svetličevo odklonilno mnenje označil kot kriminalko.

Premier Robert Golob (Foto: STA)

Nenavadne okoliščine primera — vlada je želela izigrati začasno zadržanje
Težko je spregledati, da ta primer že od začetka spremljajo številne nenavadne okoliščine, tudi na stani Ustavnega sodišča. Predstavniki izvršilne in zakonodajne oblasti so sprva večkrat javno izrazili pričakovanje, da bo Ustavno sodišče odločilo hitro. Če je tako javno izražanje pričakovanj zgolj malce nenavadno – saj se lahko postavi le na konec dolge vrste pričakovanj vseh tistih, ki čakajo na odločitev Ustavnega sodišča – pa so v nadaljevanju sledile poteze, ki so Ustavno sodišče postavile v veliko zadrego, še pravi Svetlič. “Vlada je denimo tik pred sejo dne 15. 2. 2023 predlagala izpeljavo zamudne javne obravnave, s čimer bi v naslednjih dneh omogočila dokončno konstituiranje novih organov RTV in tako izigrala morebitno začasno zadržanje, o katerem je takrat odločalo Ustavno sodišče. S tem bi že takrat dosegli rezultat, do katerega je prišlo sedaj z odpravo začasnega zadržanja. Nadalje, tako Vlada kot Državni zbor sta se vključila v tekmo taktičnih izločanj sodnikov, kar se prav tako ni zgodilo še nikoli. Številnih grobih izjav glede Ustavnega sodišča in zagotovil, da bo oblast dosegla svoje na tak ali drugačen način, ni štel nihče več.”

Slavje nekaterih zaposlenih je srhljivo
Kako škodljiv odnos do Ustavnega sodišča je bil s tem ustvarjen v javnosti, priča slavje nekaterih zaposlenih na RTV ob odpravi začasnega zadržanja. V zanesenih javnih govorih se je govorilo o “zmagi” v težkem “boju”, izražale so se zahvale vsem, ki so “pomagali” do zmage, itd. Te besede so srhljive. Kdo se lahko veseli delovanja javnega zavoda posebnega ustavnopravnega pomena na pravni podlagi, o ustavnosti katerega še ni odločeno oziroma v bistvenem delu nikoli ne bo, se v odklonilnem mnenju sprašuje Svetlič. “Kako lahko kdo spregleda, da odločanje sodišča ni “boj” in uspeh neke stranke ni “zmaga”? Ne gre za zmago kogarkoli, pač pa za poraz institucij demokracije. Torej vseh nas. Načelno velja, da obnašanje strank in taktične procesne poteze ne smejo vplivati na odločitev Ustavnega sodišča, toda ni mogoče spregledati, da so opisane razmere ustvarjale dodatno breme. Zato bi bilo, če kdaj, v teh razmerah še posebej pomembno, da bi Ustavno sodišče sledilo svoji ustaljeni sodni presoji.”

Foto: STA

Navidezno olajšanje
S sprejetjem odločitve o odpravi začasnega zadržanja je po treh mesecih odločanja, deležnega političnih pritiskov in izjemnega interesa medijev, nastal občutek olajšanja. Toda ta občutek je lažen, pravi Svetlič. Ustavno sodišče se je znašlo v veliko težjem položaju, kot je bilo prej. Dokazovati bo moralo, da odprava začasnega zadržanja ni bila arbitrarna, kar pomeni, da bo moralo nadaljevati z vpeljano doktrino odprave začasnega zadržanja po uradni dolžnosti.

Goljufanje US razlog za sklic izredne seje izvršilnega odbora SDS
Predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju opozoril, da se lahko zaradi tovrstnih odločitev hladna državljanska vojna hitro spremeni v vročo. Goljufanje s strani ustavnega sodišča namreč vzbuja sume, da je pravično sojenje in iskanje pravice na naših sodiščih farsa. Za jutri je prvak opozicije zato sklical izredno sejo izvršilnega odbora Slovenske demokratske stranke.

Preberite!

Če lahko tako očitno goljufajo celo na ⁦@UstavnoSodisce⁩, potem se lahko vsak slehernik zaman nadeja pravičnega sojenja.

Če se pravočasno ne upremo, se lahko hladna #državljanskavojna hitro spremeni v vročo.

Izredna seja IO ⁦@strankaSDS⁩ jutri ob 18h. pic.twitter.com/Gd9O4hZvUf

— Janez Janša (@JJansaSDS) June 2, 2023

Sara Kovač

Ljubitelji robotike in inovacij so se pomerili v štirih kategorijah (redna, odprta, šport in napredni izziv v robotiki) in šestih starostnih skupinah. Izdelali so svoje robote iz elementov LEGO MINDSTORMS®, uporabili pa so lahko tudi druge krmilnike, gradbene materiale in programske jezike. Soočili so se z različnimi življenjskimi izzivi, kot so iskanje trajnostnih rešitev za podnebne spremembe ali zaščito biodiverzitete ter izumljanje načinov za kmetovanje in preprečevanje razmetavanja s hrano.

Svetovna olimpijada robotov (World Robot Olympiad) se je začela pred 19 leti. V skladu s svojim poslanstvom želi združevati mlade z vsega sveta z razvojem njihove ustvarjalnosti in spretnosti reševanja problemov v sklopu izobraževalnih tekmovanj in dejavnosti v izdelavi robotov. Turnirji so organizirani v več kot 110 državah, tekmovanju pa se vsako sezono pridružijo nove. Najboljše ekipe z državnih tekmovanj dobijo povabilo na Mednarodni finale Svetovnega prvenstva (World Championships International Final), ki poteka vsako leto novembra v različnih državah. “Mladi potrebujejo za spremembe znanje, energijo in zagnanost, ki jih razvijejo v sklopu tekmovanj, posvečenih znanosti, tehnologiji in izobraževanju. Veseli me, da se nadobudni inovatorji vedno bolj seznanjajo s svetom robotike in s svojim ustvarjalnim, iznajdljivim in metodičnim pristopom k reševanju problemov razvijajo potrebne spretnosti, s katerimi se bodo lahko znašli v katerikoli situaciji,” je zaključila Brigita Gorjup.

Tekmovanje še vedno poteka. Prestižni naslov slovenskega državnega prvaka v robotiki bodo slavnostno podelili popoldne.

Sara Kovač

Če bi po mnenju Aleša Hojsa ta parlament deloval kot bi moral, če bi parlamentarne komisije delovale kot bi morale, potem Robert Golob danes ne bi bil več predsednik vlade. “Sicer ne rečem, da bi bili tudi poslanci drugi, ti bi verjetno ostali isti. Žal pa kot je povedal gospod Golob, zdrave sile opozicije (razumem, da gre tukaj za NSi) ne želi prispevat svojih podpisov k preiskovalni komisiji za rabote v GEN-I”, je bil jasen. V nadaljevanju je spomnil, da je odšla tedanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Po njegovih informacijah je morala oditi ravno zaradi tega, ker so se stvari tam začele delati, premikati. “Po mojih informacijah se sedaj intenzivno brišejo.  A leto, ki je za nami, je leto zamujenih priložnosti”, je prepričan.

Meščeva obljuba je delo, pravi
Kot kaže pa se z oceno s Hojsa ne strinjajo vladajoči. “Bilo je težko prvo leto vlade, morda bi si lahko želeli več, a če pogledam rezultate naših resorjev sem zadovoljna”, je povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Koordinator Levice Luka Mesec pa je zatrdil, da bodo svoje delo poskušali opraviti z odliko. “Mislim, da ljudje in vidijo in cenijo, da delamo. Moja obljuba je delo. Če bodo ljudje cenili delo, potem verjamem, da bom imel podporo”. 

Tanja Fajon in Luka Mesec (Foto: Posnetek zaslona RTVS)

“Zdi se mi skrajno nenavadno, da si sploh upate pred slovensko javnostjo zagovarjati nekaj kar ste obljubljali, danes po enem letu pa ne veste ničesar drugega kot to, da imate neko časovnico”, je Hojs povedal vladajočim in povedal, da ne drži, da zdravniki grozijo s stavko. Predstavnik Fidesa je namreč jasno povedal, da se mu stavka v tem trenutku ne zdi smiselna in da je precej bolj kritično v slovenskem zdravstvu to, da zdravniki iz tega sistema odhajajo. “Drugič, prišli so z zakonom o skrajševanju čakalnih vrst, rezultat tega je, čakalne vrste so daljše. Obljubili so ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, to pa bo postalo obvezno.” Tukaj je po njegovih besedah mogoče našteti še deset drugih njihovih obljub, ki so se v tem letu sesule v prah.

V Svobodi vztrajajo, kako naj bi oni iskali kadre z znanjem, izkušnjami
V tem trenutku je po mnenju Hojsa potrebno vpreči vse sile v to, da ljudje ne bodo ure in ure čakali na urgenci ali pa leta in leta na specialitične preglede, ki bi jim rešili življenje. “Spremenit je treba upravljanje ZZZS. Jasno je, da v Sloveniji ne vladajo gospodje, ki sedijo v prvih vrstah, ampak nekdo iz ozadja”. Obljuba Roberta Goloba, da kadrovanje ne bo več plen vladajočih strank, je po besedah Hojsa izpolnjena. “Danes kadruje on, morda generalna sekretarka Gibanja Svoboda, funkcije pa dobivajo predvsem kadri, ki so bili nekoč blizu GEN-I”, je bil jasen. Borut Sajovic pa je vztrajal, da v Sloveniji iščejo kadre, ki imajo znanje, izkušnje in so se dokazali z rezultati svojega dela. “Ljudi je potrebno ocenjevati ne po politični barvi, pač pa po rezultatih, ki jih na svojem področju dosegajo”, sicer pravi. A kot vidimo je eno teorija, drugo praksa.

V oddaji je Hojs spomnil, da ima danes zaradi te vlade vsak zaposleni, ki ima minimalno plačo, dobi 46 eur manj, kot bi dobil po ukinjeni davčni reformi, tisti z večjimi plačami pa dobijo še manj. “Ni treba vedno kar rušiti vsega”, je poudaril in zavrnil očitke, da so bili v SDS nekonstruktivni, tudi pri podpori kandidature za VS OZN. “Je pa res, da tuji diplomati in novinarji spremljajo slovensko zunanjo politiko. Sam si seveda želim, da uspe in bom med prvimi, ki bom Tanji Fajon čestital”, je poudaril in napovedal, da bodo v SDS v drugem letu vlade konstruktivni, dobre predloge bomo podpirali, slabe pa minirali.

Loterija z vladami novih obrazov se žal zopet ni izšla
Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je izpostavil, da se loterija z vladami novih obrazov žal zopet ni izšla. “Odsotnost rezultatov je vlada, kot že mnoge pred njo, pokrila s tem, da je začela odpirati ideološke teme in začela nekakšen kulturni boj. To je ravno nasprotno od pomiritve, ki so jo obljubljali v predvolilnem letu”, je ocenil. Za Slovenijo bi bilo po njegovem mnenju nujno, da imeli dva mandata desne sredine. “Nadaljevali bi z uveljavljanjem ugodnega davčnega okolja, dostopnega javnega zdravstva in zagotavljali nove vire energije (zgraditi je potrebno JEK2)”, je izpostavil in dodal, da je bilo dovolj obljub o vsem dostopnem javnem zdravstvu. “Osredotočiti se moramo na potrebe pacienta. V NSi predlagamo zakon, v katerem želimo, da se v oskrbo pacientov vključi vse izvajalce zdravstvene oskrbe. Želimo, da pacienti dobijo najboljšo in najhitrejšo oskrbo takoj, ko jo potrebujejo”, je še dodal in izrazil kritiko do zamrznitve davčne reforme. Ta vlada bi morala po mnenju Cigler Kralja nadaljevati njihovo davčno reformo. “Moramo narediti ugodno davčno okolje, kjer bi vsem ostalo več v denarnicah. Sploh pa je delo preveč obdavčeno.”

Foto: Posnetek zaslona RTVS

“Do sinočnje Tarče sem imel vsaj še malo upanje, da aktualna vlada/koalicija ve kaj počne in da ima nad dogodki nadzor. Sedaj tega upanja ni več. Odslej je le še strah kako se bo ta nesrečna zgodba končala. Ne strah zase, male vnuke imam! Zabluzili smo do konca!”, je le eden izmed komentarjev, ki se je na Twitterju usul po včerajšnji Tarči. Sajovic je sicer napovedal, da so njihovi realni cilji so na področju nadgradnje sistema zdravstva, reforma plač, začeli naj bi še z dolgotrajno oskrbo in še naprej gradili demokratično, socialno in solidarno družbo. Glede na to na kakšen način si svobodnjaki predstavljajo demokratično družbo, da se torej utiša vse drugače misleče, in koliko je bilo do sedaj narejenega v korist navadnih državljanov, ni za biti pretirano optimističen. Sicer pa bodo dejanja tista, ki bodo na koncu najbolj očiten pokazatelj.

Ana Horvat

Za sedaj 80-letnega ameriškega predsednika Joe Bidna se je že pred nastopom predsedniške funkcije opozarjalo, da je za svoj položaj enostavno prestar, saj gre za najstarejšega predsednika v zgodovini, in da predsedniškemu položaju, ki velja za brutalno naporno ter odgovorno službo, enostavno ne bo kos.

Biden se je med podeljevanjem diplom 921 kadetom spotaknil ob vrečo s peskom in padel. Direktor komunikacij Bele hiše Ben LaBolt je tvitnil, da je z njim vse v redu. Bidnu so pomagali na noge, in ko je vstal, je s prstom pokazal na črno vrečo na odru ter se vrnil na svoj sedež. Sicer to ni prvič, da se je spotaknil.

BREAKING: Joe Biden falls at the Air Force Graduation

pic.twitter.com/5r2HQwjAdN

— Benny Johnson (@bennyjohnson) June 1, 2023

Spomnimo, da se je večkrat Biden spotaknil pri vzpenjanju po stopnicah na predsedniško letalo Air Force One. Padel je tudi s kolesa.

Spomnimo se tudi nedavnega incidenta na vrhu G7 v Hirošimi na Japonskem. Ko se je Biden lotil fotografiranja z japonskim voditeljem Fumiom Kišido, je bil videti dezorientiran in je potreboval pomoč pri navigaciji pri najpreprostejših nalogah. Za vajeti je prijela ameriška prva dama Jill Biden, ki je predsednika za roko vodila na srečanje z japonskimi kolegi. Nato ni bil povsem prepričan, kje naj stoji. Kišida je iz vljudnosti stopil do ameriškega predsednika in ga odpeljal na njegovo določeno mesto. Predsednikova žena Jill Biden je poskušala razvedriti razpoloženje s šalo in pripomnila: “Ugotovili bomo”. Kasneje ko je Biden počasi izstopil iz limuzine, se je navkljub temu, da se je zazdelo, da se je osredotočil na stopnišče pred sabo, spotaknil. Marsikdo se sprašuje, čemu se je odločil za vnovično predsedniško kandidaturo.

Sara Kovač

Zadnji “dosežek” vlade v smislu vnovičnega uvajanja idejne pravovernosti je ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja (ki ga je za 17. maj razglasila njena predhodnica). To je storila na tipično komunističen način, na nočni seji, na predvečer tega spominskega dne – komunistična tajna policija, popularno imenovana UDBA, je namreč običajno prišla po svoje žrtve v nočnem času. To dejanje je sledilo organizaciji državnega pogreba za nekdanjega šefa te tajne policije Janeza Zemljariča, pa ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, pa počastitvi ustanovitve komunistične partije na Čebinah s strani ministrice za kulturo Aste Vrečko, pa vrnitvi kipa komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita v protokolarni kompleks Brdo. Vzorec je torej jasen. Gre za očitno poveličevanje komunističnega totalitarizma.

Sovražniki evropske civilizacije
Pri tem je zadnja poteza Golobove vlade še posebej zavržena. Pomeni namreč nič drugega kot poskus rehabilitacije komunističnih zločinov in s tem seveda tistih, ki so odgovorni zanje. S tem dajejo jasno vedeti, da so nekatere žrtve vredne manj. Da z zločinom ni nič narobe, če je storjen v imenu “prave” ideologije. Tudi če gre pri tem za pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov, zapiranje nasprotnikov režima, ropanje premoženja “razrednih sovražnikov”. In ne, to se ni dogajalo samo med drugo svetovno vojno in v letih takoj po njej. UDBA je izvajala likvidacije političnih nasprotnikov tako rekoč do konca trajanja režima. Ni naključje, da za takšna dejanja do sedaj v Sloveniji še nihče ni bil obsojen.

Argumenti za ukinitev spominskega dne, ki jih navajajo v vladi, so tako prozorni, da lahko še otrok razkrinka njihovo zlaganost. Pravijo, da ni bilo ustrezne javne razprave. Kot da je obstoj komunističnih zločinov nekaj, v kar bi bilo treba koga prepričevati. Kot da Slovenija ne bi bila posejana s stotinami grobišč, v katerih so ostanki deset tisočev žrtev divjanja povojnih “osvoboditeljev”. Ko da ne bi bilo dodatnih nekaj deset tisoč Slovencev primoranih zapustiti domove, da bi si rešili golo življenje. Kot da ne bi komunistični oblastniki v “novi ureditvi” sistematično zatirali podjetnikov, kmetov, duhovnikov in vseh tistih, ki so jih imeli za dejanske ali namišljene nasprotnike. In tistim, ki opozarjajo na ta dejanja in poudarjajo njihovo zločinskost, duhovni nasledniki storilcev teh dejanj očitajo, da »potvarjajo zgodovino«. Kaj je lahko še bolj sprevrženega?

Vendar zločinske narave komunističnega režima ni mogoče prikriti, pa če se njegovi dediči skupaj s svojimi političnimi, medijskimi in civilnodružbenimi lakaji še tako trudijo za to. Dokazov zanjo je preprosto preveč. Konec koncev jo je kot takšno pripoznal tudi evropski parlament. Tisti, ki skušajo olepšati podobo komunizma, izkazujejo samo to, da so sovražniki evropske civilizacije.

Dr. Matevž Tomšič

Pri predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič je dolgo prevladoval občutek, da uživa v izzivanju drugih (zlasti opozicije), da se naslaja nad besom tistih, ki gledajo, kako fuša na partizanskih proslavah, kako poplesava pred postrojenimi vojaki, kako boksa v parlamentu in kako posvaja opice po Afriki. A vse bolj se zdi, da je ves ta cirkus del njene narave in si res ne more pomagati.

Novinar Bojan Požar je pred časom namignil, da je odgovor morebiti zdravstvene narave. Več tukaj. Prav mogoče je tudi, da ne premore ustreznih svetovalcev za protokol … Morda pa to počne načrtno in je enostavno njen namen degradacija funkcije predsednika državnega zbora … Klakočar Zupančičeva je na nedavnem obisku v Armeniji razburila s sončnimi očali, kar daje vtis, da je na plaži, ne na službenem potovanju. Da ima težave s protokolom, je predsednica DZ sicer že dokazala na afriški turneji.

Urška Klakočar Zupančič in Mojca Pašek Šetinc uživata v Afriki na stroške davkoplačevalcev, vlada pa ni sposobna rešiti vse večje draginje, s katero se spopadajo državljani. (Foto: STA)

Urška tako fuša, da bi lahko pela pri ženskem pevskem zboru Kombinat. #ninampomoči pic.twitter.com/NxnDJSCvRy

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) May 13, 2023

Domen Mezeg

A vladajoča nomenklatura se na žrtve komunističnega nasilja požvižga, zato je ukinila dan spomina na zločinske rabote svojih političnih in ideoloških prednikov. Na to so se ostro odzvali v SDS, kjer so spomnili, da je prejšnja vlada glede tega dneva poudarila, da je bila samostojna država Slovenija leta »1991 utemeljena na temelju obsodb vseh totalitarizmov, tudi na temelju obsodbe zločinov komunizma«. Prav tako pa je tudi »Evropska unija utemeljena na obsodbi vseh totalitarizmov«. »Žal je v samostojni Republiki Sloveniji odnos do žrtev komunističnega totalitarizma še vedno ali celo čedalje bolj nepieteten.« Temu so v SDS še dodali: »Ob vseh barbarskih potezah, s katerimi po demokratični in civilizirani državi lomasti sprega Svobode, SD in Levice, je ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja samo še ena pričakovana instantna gverilska akcija, ki tepta temeljne civilizacijske norme, ki se dotikajo pojmov pietete, pravice in resnice, na katerih mora trdno stati vsaka zrela državna entiteta, ki je spravljena s svojo zgodovino. Vlada po tekočem traku zapravlja priložnosti, da bi izvedla potrebne reforme in se osredotočila na prihodnost. Medtem ko bi lahko iskala skupne rešitve za naše težave, raje neti sovraštvo in razdor ter se obrača k maščevanju, lažem, prikrivanju in vnovičnemu potvarjanju preteklosti.« Še ostreje pa se je na to škandalozno dejanje Golobove vlade odzval predsednik SDS Janez Janša: »Včeraj je neokomunistična vlada RS s tem zavržnim dejanjem napovedala novo državljansko vojno. Pred 33 leti je ob konstituiranju večstrankarske skupščine in odstranitvi kipa Josipa Broza iz preddverja stavbe France Bučar dejal, da se je s tem končala državljanska vojna v Sloveniji. Včerajšnja režimska rehabilitacija komunističnih zločinov hkrati načrtno izničuje izjemne spravne napore generacije, ki je Slovenijo demokratizirala in osamosvojila. Ukinitev spomina na žrtve zločinov, ki večinoma še vedno nimajo niti izdanih mrliških listov niti groba – ob hkratni rehabilitaciji in slavljenju množičnih morilcev – je zlovešča napoved aktualnega režima, da je pripravljen spet polniti jame in rudniške jaške z drugače mislečimi.«

No, režimski mediji in vladajoči pa so Janšo zaradi teh besed, v katerih je posvaril, svaril pred državljansko vojno, zlonamerno obtožili, da grozi z državljansko vojno. Znova se je pokazalo, da je »laž nesmrtna duša komunizma«. Ob tem nas mora resno skrbeti, da je predsednik vlade Robert Golob v ponedeljek v odgovor na poslansko vprašanje napovedal »osvoboditev« RTV Slovenija. Ko so njegovi ideološki predniki leta 1945 »osvobodili« Ljubljano in večji del današnjega slovenskega ozemlja, se je to končalo z množičnimi umori slovenskih sorojakov in s potoki krvi. Še ene take »osvoboditve« Slovenija in slovenski narod prav gotovo ne potrebuje! In je tudi ne bo preživela! Zato se je norostim Golobove vlade treba odločno zoperstaviti z vsemi demokratičnimi sredstvi!

Dr. Metod Berlec

Recept za utišanje zloglasne balkanske afere je preprost, razbrati pa ga je tudi iz vladinega načina delovanja. Imenovanje pravih kadrov na notranjem ministrstvu in Policiji lahko v prvi vrsti prepreči potrebne preiskave. Imenovanje pravih kadrov na javni RTV lahko prepreči poročanje pogumnih in upornih novinarjev.

Nenavadni balkanski posli predsednika vlade so prišli v javnost še preden so mu volivci podelili mandat 24. aprila lansko leto. V medijih se je pojavil sila obremenjujoči posnetek iz leta 2009, na katerem se Nihad Spahalić, t.i. Golobov človek, pogovarja s Safetom Oručevićem. Slednji je nekdanji poslanec in župan Mostarja. Med gospodoma je tekla debata o deljenju provizij in lastniških deležev pri gradnji hidroelektrarn na Neretvi. Golobu je bilo ponujenih 15 odstotkov, ali je na koncu sprejel si lahko bralci po ogledu spodnjega posnetka ustvarite svoje mnenje. Več lahko preberete – TUKAJ.

Tik pred volitvami je v javnost prišla še ena nenavadna “podrobnost”. Bodoči predsednik vlade naj bi šele s strani Finančne uprave izvedel o bančnem računu v Romuniji odprtem na njegovo ime, na banki Raiffeisen. Golob se je na afero odzval, rekoč, da so mu ukradli identiteto. Da bi se lahko nekdo izdajal za Roberta Goloba in v njegovem imenu na banki odprl bančni račun je skorajda nemogoče. Ugotovitev istovetnosti komitenta je namreč temeljna naloga bančnega uslužbenca. Obremenjujoča je bila tudi naslednja podrobnost: ravno, zapiranje bančnega računa, ki je bil odprt na ime Roberta Goloba je sovpadalo z zaprtjem podružnice GEN-I v Romuniji. Vse skupaj pa je bil šele uvod v Golobovo balkansko afero. Več – TUKAJ.

Dramaturški vrh! 
Kar je sledilo, je presenetilo še največje nejeverne Tomaže. V naslednjih mesecih so v javnost začele prihajati podrobnosti delovanja GEN-I, v času, ko jo je vodil trenutni predsednik vlade. Afera je vpletla kosovskega ambasadorja v Zagrebu Martina Berishaja, obtožbe o financiranju kampanje kosovskega premierja Albina Kurtija, preko izplačevanja provizij za posredovanje pri poslih GEN-I.

Foto: Demokracija

Denar naj bi se za Berishajeve usluge stekal iz GEN-I v Sloveniji, preko srbske podružnice GEN-I v Beogradu, na bančni račun podjetja MB Consulting, registriranega v Črni gori, kjer je Berishaj edini lastnik in zaposleni. Berishaj je podjetje registriral 12. decembra 2016, že na začetku pa so se na bančnem računu začeli pojavljati presenetljivi prihodki. Še pred koncem leta je podjetje izkazalo okoli 100 tisoč evrov prihodkov. Leta 2017 je bilo prihodkov že približno milijon evrov. Po poročanju slovenskih medijev je bilo tedaj preko pol milijona evrov slovenskega izvora. Do danes naj bi se na njegov račun steklo, s strani hčerinskih družb GEN-I steklo približno 1,5 milijona evrov.

Mediji, predvsem tisti, ki so zvesti tranzicijski levici (24ur, Siol, Odlazkova hobotnica), o zgodbi niso poročali, z izjemo odzivov predsednika vlade in kosovskega veleposlanika, ki sta vse obtožbe o nezakonitih poslih sistematično zanikala. Predsednik vlade je tudi sistematično diskreditiral vse medije, ki so o njegovi aferi poročali. To sistematično počne še danes. Medijski molk je bil dokončno prebit s Tarčo. Po predvajanju oddaje se je oglasil nekdanji vodja kriminalistov, Dušan Mohorko: “Če do danes nisem bil povsem prepričan, ali je v ozadju nakazil Gen-I kriminal, sedaj to vem zagotovo glede na današnjo Tarčo in Helblovimi izjavami”. Več – TUKAJ.

Pohod po inštitucijah
Glede na do sedaj dosegljive informacije ne čudi, da je Golob takoj po prevzemu začel s pohodom po inštitucijah. Za notranjo ministrico je imenoval Tatjano Bobnar, v. d. generalnega direktorja Policije je postal Boštjan Lindav. Oba sta se odlikovala s kritiko Janševe vlade nato pa z nastopom vlade Roberta Goloba prejela nagrado za delo, imenovanje na najvišje možne pozicije. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada je ponovno postal Darko Muženič, direktor uprave kriminalistične policije je postal David Antolovič. Oba stara znanca naših bralcev, instrumentalna v boj zoper pomladne sile. Medeni tedni niso trajali dolgo. Še pred koncem prejšnjega leta je v javni izbruhnila afera, avtorja pa sta bila ravno Bobnarjeva in Lindav, ki sta predsednika vlade obtožila hudih političnih pritiskov na Policijo, predvsem v smeri kadrovanja. Pritiske sta tudi natančno popisala.

Predsednik vlade Robert Golob in predsednik Ustavnega sodišča Matej Accetto. Vir: STA

Oblast nad pravo
Državni zbor je 14. julija lansko leto po nujnem postopku sprejela novelo Zakona o RTV. Nujni postopek je rezerviran za naravne katastrofe in čas vojne. Namen zakona je bila uzurpacija javnega medija, tako da je s spremembo organov upravljanja javnega medija nezakonito skrajšala zakonito podeljene mandate vodstvu, ki je bilo imenovano v času Janševe vlade. Sledil je referendum, na katerem je bila novela zakona sprejeta, nato pa je sledila pobuda za presojo ustavnosti zakona. Ustavno sodišče je novelo zadržalo v njenih ključnih delih, nato pa po hudih domnevnih političnih pritiskih zadržanje odpravilo in odprlo vrata za t.i. “depolitizacijo”. Za besedo se skriva ponovna politična politizacija, kar je potrdil tudi sam predsednik vlade v enem od javnih intervjujev. Več – TUKAJ. Ustavno sodišče o zadevi vsebinsko še ni presojalo. Zakon je evidentno ustavno sporen, Ustavno sodišče pa se je med vrsticami odločilo, da o zadevi ne more odločiti. Zadeva bo sedaj romala na Evropsko sodišče za človekove pravice. Več – TUKAJ.

Danes je RTV podrejen. V začetku tedna je bil v Uradnem listu objavljen sklep o konstituiranju novih vodstvenih organov RTV v sedmih dneh. Temu bo pomenilo kadrovsko rezanje glav direktorjev in urednikov. Predvidevamo, da bo balkanska afera GEN-I izginila iz RTV.

Gal Kovač

Predstavljamo videoposnetek, ki prikazuje, na kakšen način nekateri zdravniki fizično pohabijo mlada dekleta, svoje početje pa razglašajo za “spremembo spola”. Jasno je, da gre za protinaravno početje, ki trajno deformira človeško telo.

Posnetek med drugim prikazuje, kako kožo za umetni penis pridobijo iz roke in ga pričvrstijo tam, kjer je bila pred tem vagina ter pritrdijo sintetična moda. Prav tako odrežejo prsi in odstranijo maternico skupaj z jajcevodi. Zaključno delo telesne deformacije pa opravi hormonska terapija. V ZDA letno takšno deformacijo prestane med 100 in 500 deklet/žensk.

This is female-to-male trans surgery.

Doctors are supposed to DO NO HARM.

Any doctor who performs this atrocity on young girls should be stripped of his medical license and sent to prison. pic.twitter.com/AGAsxOpenM

— Woke Archive (@WokeArchive) May 31, 2023

Domen Mezeg

Državni svet sporoča, da je na 4. izredni seji s 24 glasovi ZA in dvema glasovoma PROTI sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324-A). Prvak opozicije Janez Janša je odločitev državnega organa komentiral z besedami, da gre za “skoraj soglasno negativno oceno za vlado Roberta Goloba“, in da je to “zelo povedno”. Zakon je Državni zbor sicer sprejel na 10. redni seji 25. maja 2023. Predlog odložilnega veta pa je podala “Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter kot zainteresirana Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj”.

Državni svet sicer kot pozitivno ocenjuje vladne napore za doseganje nižjih odhodkov proračuna, je pa zaskrbljen zaradi nesoglasja z odločitvijo glede znižanja proračunske rezerve. Sredstva na tem področju so bila namreč namenjena predvsem pomoči gospodarstvu, kar je povezano s trgom energentov. Ukrepi na področju niso bili zadostni, druge države EU pa na dotičnem področju še vedno izvajajo ukrepe. To posledično slabi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. “Državni svet predlaga dvig rezerve pri ukrepih za blaženje posledic draginje v gospodarstvu, in sicer z dvigom postavk: pomoč gospodarstvu, čakanje na delo in skrajšan delovni čas,” sporočajo.

Ob 1. obletnici vlade Robert #Golob, @tfajon in @LukaMesec niso predstavili niti enega dosežka za dobrobit državljanov.

Namesto njih smo pripravili jagodni izbor “dosežkov” sedanje @vladaRS. #retweet

Težko bi jim sicer čestitali, jim pa v @PS_SDS želimo več dobrih… pic.twitter.com/5xXyZRnnUO

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 1, 2023

“V povezavi z načrtovano nižjo realizacijo sredstev iz proračuna EU v letu 2023 Državni svet poudarja, da je treba v okviru evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 okrepiti aktivnosti v procesu sprotne priprave projektov, saj je njihovo pravočasno dokončanje pogoj za izplačilo pričakovanih evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev in s tem uspešno naslavljanje razvojnih izzivov države,” še opozarjajo.

Domen Mezeg

Po poročanju STA je vlada včeraj z mesta generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin razrešila Matjaža Gučka, kot vršilca dolžnosti pa nastavila Janeza Posedija, ki je upravo sicer že vodil med letoma 2015 in 2020. Imenovala ga je s 1. junijem in bo na poziciji, dokler ne bo izbran novi generalni direktor, največ pa za polletno obdobje, torej do 30. novembra. Guček je bil na vrh uprave sicer imenovan za obdobje petih let, in sicer 16. marca 2021. Njegovo razrešitev je predlagala kmetijska ministrica Irena Šinko. Uradno je bil razrešen z današnjim dnem.

Spomnimo: veterinarska stroka je povsem raztrgala koalicijski predlog novele o zaščiti živali, ki so ga vložili poslanci koalicije s prvopodpisano Meiro Hot. Zakon ne odgovarja na aktualne razmere pri zaščiti živali in dileme pri izvajanju zakona, ni usklajen z veljavnim zakonom in drugimi akti ter pomeni nezaupnico in degradacijo veterinarske stroke, ocenjujejo na veterinarski fakulteti in v veterinarski zbornici. Predsednik kmečkega sindikata Anton Medved je opozoril, da bo novi zakon aktivistom omogočal “sprehajanje po hlevih”.

Zgornje Gorje, pred občino. Kmetje in domačini iz Občine Gorje in okolice so na protestu v Zgornjih Gorjah pozvali pristojne, da nemudoma ukrepajo proti volkovom in tako zagotovijo varnost živine ter lokalnega prebivalstva. Kadavri poginulih ovc. (Foto: sta)

Seveda gre za cehovsko organizacijo s svojimi interesi, a videti je, da prav nihče ne podpira novega zakona, niti stroka, za katero se ministrstvo hvali, da je “pomagala” pisati sporno zakonodajo. Več tukaj. Kot je v oddaji Temi dneva konec aprila še dejal Medved, bi aktivisti s “s 40-urnim tečajem pregledovali in nadzorovali kmete. Ne more vsakdo prihajati v naše hleve in vršiti nadzor in fotografirati, zadeve pa nato prijavljati”.

Goloba ravno ne gane, ko volkovi trgajo drobnico!
Kot je še dejal “živalsko policijo razumejo kot “nadpolicijo”, kar je nedopustno! Nedopustno je, da bo nekdo hodil po naših hlevih brez nekega nadzora!” Zakon dejansko pomeni nezaupnico in prinaša degradacijo veterinarske stroke. Predlog novele zakona o zaščiti živali, je sicer v nadaljnji obravnavi s 23. majem 2023, saj je tako ocenilo 51 poslancev, 25 opozicijskih pa je temu nasprotovalo. Več tukaj. Medtem ko vlada uvaja živalsko nadpolicijo, pa kmetje opozarjajo na resne probleme, ki predstavnikov koalicije pretirano ne skrbijo.

Premier Robert Golob. (Foto: sta)

Domen Mezeg

Nekdanji predsednik republike Borut Pahor je po prenehanju mandata predsednika lahko bolj direkten pri ocenjevanju in komentiranju aktualnih političnih razmer. V pogovoru za Domovino je sicer komentiral več tematik, prvič smo lahko slišali njegovo mnenje o trenutni vladi Roberta Goloba.

Ravno ob obletnici prvega leta zaprisege je Pahor komentiral, da so bila pričakovanja nove vlade glede na obljube visoka in da opaža “neko stagniranje, morda celo nazadovanje“. Kot je dejal, vladajoča garnitura očitno misli, da je dobila mandat zato, da obračuna z vsem, kar je bilo storjenega prej, naj je bilo storjeno dobro ali slabo. “To je vedno slabo,” ocenjuje Pahor.

Minuta brezplačnih nasvetov aktualnemu predsedniku @vladaRS Robertu Golobu, od slovenskega politika z najdaljšim rokom trajanja – @BorutPahor.
– Neusmiljeno je nastavil ogledalo svojemu someščanu, paralelki z gimnazije: “Če si res močan, ti tega ni potrebno dokazovat.” pic.twitter.com/oFuoxSEaXu

— Mirko Mayer (@Mirko_Mayer) May 31, 2023

Pahor nadaljuje, da je bil očitno ta mandat razumljen kot mandat, ko se mora pokazati dominacija kot znak moči. “Če si res močan, ti tega ni treba dokazovati,” meni Pahor in dodaja, da bo vlada Roberta Goloba čez čas sama občutila posledice te radikalne govorice, ki hromi povezovalno moč skupnosti. To napoveduje v letu ali dveh, ko zaradi nezaupanja, ki se gradi, ne bo več mogoče izpeljati veliko stvari.

Andrej Žitnik

Občina Grosuplje je razvojno naravnana občina, z veliko uspešnimi projekti, ki dvigujejo kakovost življenja občank in občanov, življenje v naši občini pa je lepo in prijetno. Ob tokratnem srečanju pa je beseda tekla predvsem o aktualnih projektih občine, o naših načrtih za naprej, poročajo iz Občine.

Foto: Občina Grosuplje

Zdravstveni dom Grosuplje bo v stavbi lekarne že letos dobil nove prostore za fizioterapijo. Sicer pa sta trenutno v ospredju projekta izgradnje novega prizidka k Osnovni šoli Brinje Grosuplje, in kateri je bil posebej izpostavljen, novega kulturnega centra in glasbene šole Grosuplje s pripadajočim osrednjim trgom na Taborski cesti, še pravijo.

Obisk je bil tako predvsem delovne narave. Janez Janša je bil izvoljen na območju Grosuplja, iz občine pa pravijo, da jim vedno rad prisluhne in delo občine tudi z zanimanjem spremlja.

Sara Kovač

The post Janez Janša na obisku Grosuplja o projektih občine in načrtih za naprej first appeared on Nova24TV.]]> https://nova24tv.si/lokalno/janez-jansa-na-obisku-grosuplja-o-projektih-obcine-in-nacrtih-za-naprej/feed/ 0 https://nova24tv.si/slovenija/resitev-za-zmanjsanje-prometnih-zastojev-na-avtocestah-med-poletno-sezono/ https://nova24tv.si/slovenija/resitev-za-zmanjsanje-prometnih-zastojev-na-avtocestah-med-poletno-sezono/#respond Thu, 01 Jun 2023 12:33:19 +0000 https://nova24tv.si/?p=732494 V naslednjih treh mesecih se na slovenskih avtocestah pričakuje prometni kolaps. V Poslanski skupini SDS zato predlagajo da se v obdobju med 15. junijem in 30. septembrom 2023 za vožnjo po avtocestah v nočnem času (med 21. in 6. uro zjutraj) zniža cestnina za tovorni promet za 50 odstotno, enako pri nakupu tedenskih vinjet za […]

Direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešič pravi, da srečanje poteka vsako leto, tam pa v obliki znanstvenega kolokvija predstavijo svoje izsledke raziskav in predstavijo publikacije, ki so izšle v zadnjem času. Tokrat so svoje ugotovitve predstavili hrvaški akademiki, ki so prišli do pomembnih ugotovitev.

Sodelovanje je “nujno, potrebno in važno”
Tokrat so bili na vrsti hrvaški akademiki, ki so v Ljubljani predstavili najnovejša spoznanja raziskovanj omenjenega raziskovalnega projekta. Ob tem je ravnatelj Hrvaškega inštituta za zgodovino dr. Miroslav Akmadža povedal, da je vse skupaj še bolj zanimivo, saj s Študijskim centrom preučujejo podobne teme. Izpostavil je, da imata Hrvaška in Slovenija v tem kontekstu veliko skupnega, zato je sodelovanje “nujno, pomembno in važno”. Teme hrvaškega projekta zadevajo medvojno obdobje oziroma neodvisno državo Hrvaško in pa vojno obdobje socialistične Jugoslavije.

Vodja projekta dr. Vladimir Geiger je dejal, da želijo ugotoviti obseg državnega nasilja v NDH in kaj je vplivalo na spremembe v njegovi intenzivnosti, zakaj sta nemška in italijanska vojska v NDH v določenih primerih omejevali in poskušali omejiti nasilje, ki so ga izvajale oblasti oziroma režim NDH, ter kako bolj točno in zanesljivo ugotoviti število in strukturo žrtev v drugi svetovni vojni in po njej na Hrvaškem in v Jugoslaviji. Drugi sklop projekta zadeva raziskovalna vprašanja iz časa socializma, in sicer kakšna je vloga narodnih sodišč po letu 1945 v sklopu novega komunističnega režima, kakšna je stopnja neodvisnosti narodnih sodišč, v kolikšni meri delujejo pod vplivom politike, kakšna je struktura oseb, ki so kot politično sumljive prišle pred ta narodna sodišča.

Največje zlorabe na področju pravosodja
Projekt naj bi odgovoril, kako sta med- in povojno totalitarna in avtoritarna režima na Hrvaškem uporabljala različne oblike nasilja z namenom vzpostavitve lastnih ideološko političnih ciljev. Akademiki želijo tudi pobližje ugotoviti odziv civilnega prebivalstva. Največje zlorabe so se dogajale na področju pravosodja, gre za takoimenovana sodišča za zaščito nacionalne časti.

Foto: Freepik

Kar se je po besedah dr. Martine Grahek Ravančič pokazalo, je to, da je bila ta nekakšna pravica v prvem naletu v Vzhodni Evropi povsem drugačna kot na Zahodu. Veliko je podobnosti s sodišči časti na Češkoslovaškem, ki so razglasili veliko obsodb na tem področju. Kot edino razliko je izpostavila način sojenja, saj so bila tam tajna, na področju Hrvaške pa javna. Ker je bilo potrebno zaščititi državo, manjkale pa so povezave s sodnimi sistemi iz časa pred vojno, so sodišča nacionalne časti delala, kar so hotela. V Vezirju so bili predvsem obrtniki in industrialci, ki so jih v takratnem časopisju dehumanizirali v korist države in zaplenili vse premoženje, obsodbe pa so bile izvršene takoj. Kot je povedala Grahek Ravančič, so obračunali tudi z vsemi nesomišljeniki oziroma intelektualno elito, ki je razmišljala drugače.

Ana Horvat

Prvi korak vlade so bile antireforme na vseh področjih. Po naročilu dobro preplačanih provladnih organizacij, ki so Svobodnjake z ulico spravile na oblast, se je sprejel zakon, ki je izničil dobre ukrepe in rešitve vlade Janeza Janše. V enem zamahu, vsepovprek – da se ve, kdo je zdaj na Slovenskem gospodar, pravi Nejc Brence.

Ko so izničili delo prejšnje vlade pa se je začelo svobodno uničevanje države. Glavni cilj je bil podreditev vseh medijev v državi, prioriteta pa je bil RTV Slovenija. To jim je sedaj z veliko pomočjo Ustavnega sodišča tudi uspelo.

Nedavno smo sicer poročali, da ni minil niti en teden, odkar je ustavno sodišče tranzicijski levici predalo javno televizijo, ti pa so se ti že podali v boj za svoje stolčke in “depolitizacijo”. O tem, kako strokovno in nepristransko se bodo lotili kadrovanja, priča dejstvo, da o tem na sestanku z Marcelom Štefančičem razpravlja spremljevalka Roberta Goloba Tina Gaber. Še pred tem, pa je javno Golob izrazil željo, da si želi oddajo Studio City, ki jo vodi Štefančič nazaj na zaslone. “Ne glede na to, kako zelo si PV želi česa, bi glede na visoko funkcijo, ki jo zaseda, bilo veliko bolje, da tega ne bi bleknil v kamero. Ker je s tem v nekaj sekundah podrl celotno zgodbo o “depolitizaciji””, pa je slednje komentiral Miro Haček. 

Ne glede na to, kako zelo si PV želi česa, bi glede na visoko funkcijo, ki jo zaseda, bilo veliko bolje, da tega ne bi bleknil v kamero. Ker je s tem v nekaj sekundah podrl celotno zgodbo o “depolitizaciji”. https://t.co/yhUTK3TZVs

— Miro Haček (@MHacek) May 31, 2023

Vlada se je v prvem letu vladanja ukvarjala z obujanjem komunističnih časov in zločincev ter na splošno z deljenjem naroda. Divide et impera – deli in vladaj, to je bil in ostaja glavni slogan aktualne oblasti. Ni bilo časa za izboljšanje statusa mladih, zaposlenih ter upokojencev. Ni bilo časa za izboljšanje gospodarskega okolja. Čas je bil le za deljenje in povzročanje škode, ki jo na lastni koži čutimo vsi državljani, pa nadaljuje Brence v svojem komentarju ob prvi obletnici vlade.

Foto: tw

Nejc Brence

Po enem letu vladanja skrajno leve vlade imamo slabše življenjske pogoje ter slabše stanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pravica do informiranosti, ki je temelj vsake demokracije in svobodnih volitev, je praktično ukinjena. Vse je slabše. In to je vse, kar lahko aktualna vlada ter vedno novi obrazi ponudijo. Na nas volivcih je, da takšne zgodbe naslednjič že pred začetkom prekinemo. Preden bo prepozno in to ne bo več mogoče, je zaključil Brence.

Sara Kovač

“Komisija načrtuje organiziranje in financiranje nakupa Canadaira, Hrvaška pa je prijavila interes za dve takšni letali,” je v torek v Bruslju izjavil vodja hrvaške civilne zaščite Damir Trut. Po poročanju Jutranjega lista je interes za sodelovanje pri projektu, imenovanem RescuEU, izrazilo šest držav, med njimi naši južni sosedi, Portugalska, Španija, Francija, Italija in Grčija.

Zadeva je še toliko bolj nenavadna, saj se nakup in ustanovitev flote odvija v okviru mehanizma RescEU, ki spada pod portfelj slovenskega komisarja Janeza Lenarčiča. V strateški rezervi EU bo po novem 24 letal in štirje helikopterji. V letošnji požarni sezoni, ki je tik pred vrati, bo v Grčijo, Portugalsko in Francijo predhodno premeščenih 450 gasilcev iz 11 držav. Sodelovalo bo tudi 20 slovenskih gasilcev, poroča STA.

Hrvaški Jutranji list po drugi strani poroča, da bosta letali nameščeni na Hrvaškem, ki jih bo tako lahko uporabljala za gašenje požarov na svojem ozemlju, v primeru potrebe pa bi morali sodelovati in gasiti požare še v drugih državah EU. Operativne stroške gasilske flote, vključno s plačami pilotov in goriva, krije Evropska komisija. Letos bo Hrvaška prejela 1,8 milijona evrov za obratovanje dveh gasilnih letal Canadair, ki so vključeni v sistem RescEU.

Slovenija v samostojni nakup
Slovenija se je po drugi strani odločila za samostojni nakup štirih letal, minister za obrambo pa je napovedal novo dobo v boju z naravnimi katastrofami. Slovenija bo za 4 letala z neprimerljivo manjšimi zmožnostmi, kot so zgoraj omenjeni Canadairi, odštela dobrih 23 milijonov evrov. Letala bodo hkrati ponujena v skupno floto gasilskih letal.

Available exclusively from Air Tractor, the SwathPRO® system – retrofit or add with new Air Tractor orders. Learn more at https://t.co/PxgMlheexK. #AirTractor #SwathPRO #AerialAg pic.twitter.com/JPClFHqIrl

— Air Tractor (@airtractorinc) November 23, 2022

Pri tem se seveda zastavlja vprašanje, zakaj Slovenija ni med državami, ki so izrazile interes za letala in jih bodo tudi dobila, kot je zapisal hrvaški Jutranji list, “brez investiranega evra”.

Na Ministrstvo za obrambo smo poslali novinarska vprašanja. Odgovor objavimo, ko ga prejmemo.

Gal Kovač

Evropski parlament je pozvala, naj kot branik evropskih vrednot ostro obsodi obujanje komunizma in zanikanje grozot, ki jih je ta totalitarizem povzročil. Njen govor si lahko ogledate tukaj.

Sara Kovač

Da kot ostro obsodi obujanje komunizma

Napad na ukrajinsko prestolnico so ruske sile izvedle okoli 3. ure po lokalnem času. Na mesto so izstrelile manevrirne in balistične rakete, pri čemer so bili ubiti trije ljudje, 12 pa jih je bilo ranjenih. Med ubitimi je bil tudi otrok, prav tako med ranjenimi.

“V okrožju Desnianski: trije ljudje so umrli, vključno z enim otrokom (rojenim leta 2012), deset ljudi je bilo ranjenih, vključno z enim otrokom,” je na Telegramu zapisala vojaška uprava Kijeva in dodala, da sta bili dve osebi ranjeni tudi v okrožju Dniprovski. Sprva so sicer sporočili, da sta bila v napadu ubita dva otroka.

A 9-year-old girl was killed in a Russian missile strike on Kyiv this morning.

Meanwhile, Children’s Day is being “celebrated” in Russia today. pic.twitter.com/8ekFwjDb7e

— Visegrád 24 (@visegrad24) June 1, 2023

Ruske sile so v zadnjem času izvedle vrsto zračnih napadov na ukrajinsko prestolnico. V zadnjem napadu v torek je umrla ena oseba, štiri pa so bile ranjene. Po navedbah britanskega BBC je bil Kijev maja tarča 17 ruskih zračnih napadov. Medtem sta bila v napadu na mesto Šebekino v zahodni ruski regiji Belgorod ob meji z Ukrajino, za katerega so tamkajšnje oblasti okrivile Kijev, ranjena najmanj dva človeka, je na Telegramu sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov. “Ta noč je za Šebekino spet napeta. Ukrajinska vojska je mesto obstreljevala eno uro,” je dejal.

Regija Belgorod je v zadnjem času pogosto tarča zračnih napadov, odgovornost za katere Moskva pripisuje Kijevu. V luči tega je Gladkov v sredo sporočil, da so v okrožjih Šebekino in Grajvoron začeli evakuacijo otrok. Pred tem je bil v torek tarča napada tamkajšnji center za razseljene osebe, pri čemer je bil ubit en človek.

Sara Kovač

Obe imeni sta seveda izmišljeni, v zgodbi pa se pojavi tudi kopica resničnih oseb in ansamblov, ki knjigi dajejo čar in občutek domačnosti. Pisatelj bralca že na začetku zgodbe popelje v obdukcijske prostore Inštituta za sodno medicino, nato pa spretno krmari med čarobnimi prizorišči umora in spletkami, ki se dogajajo na domači glasbeni sceni.

Kdo je torej umoril Gašperja Škrabca? Kdo ga je tako sovražil, da je njegovo telo pristalo na obdukcijski mizi? Preberite v novem kriminalnem romanu Poslednji valček.

Sara Kovač

Srbu so policisti odvzeli prostost in mu zasegli avtomobil. S kazensko ovadbo ga bodo privedli k preiskovalnemu sodniku. Policijski postopki z migranti pa še potekajo.

Državljana Severne Makedonije so prav tako ponoči ustavili na območju Dobove. Ugotovili so, da v avtomobilu poljskih registrskih oznak prevaža šest Turkov, ki so pred tem na nedovoljen način vstopili v Slovenijo. Tudi njega so pridržali in mu zasegli avtomobil. S kazensko ovadbo ga bodo privedli k preiskovalnemu sodniku.

Kazenski zakonik za storilca, ki je tujce nezakonito spravil čez mejo oziroma ozemlje države in pri tem povzročil nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi, določa zaporno kazen od enega do osmih let in denarno kazen.

Sara Kovač

“Ta levi del novinarjev na RTV je le ugotovili, da grožnje s smrtjo niso zelo prijetne in da je nasilje nevarno. Ko so njihovi protestniki to počeli drugim, jih ni tako motilo. In še danes številni zato slavijo pozive k smrti in takšno ravnanje. Tudi vladajoči politiki,” pravi novinar Peter Jančič.

Gospa Milinković ga sigurno ima, pa kamerman tudi, pa tudi roka od nekoga se lepo vidi da snema…
Fotografije so z F.Booka od g. Antona Krajnca. pic.twitter.com/YKtyCsLebf

— Dr@gic@ (@dragica12) June 1, 2023

Spomnimo, že peti shod upokojencev se je včeraj začel na dveh lokacijah. Prva skupina, zbrana po regijskem ključu, se je zbrala pred RTV, druga na običajni lokaciji pred Državnim zborom. Sledil je pohod po Ljubljani, tudi mimo Ustavnega sodišča, nato pa je pot vodila nazaj pred hrame demokracije. Začetna lokacija prve skupine je bila pomenljivo izbrana. RTV je bil v središču truda oblasti, ki ji ga je naposled uspelo uzurpirati s pomočjo Ustavnega sodišča.

V tem trudu so aktivo sodelovali tudi novinarji in novinarke javne hiše, ki so v kampanji (sicer pa že desetletja prej) izgubili zadnjo sled profesionalne kredibilnosti in se povsem spojili s tranzicijsko levico. V tem duhu so na novinarke RTV letele žaljivke. Ena od njih, Nataša Štefe, je zapisala: “Komunisti, se zadere name, ko odklepam kolo pred radijsko stavbo. Po starosti bi lahko bil moj oče ali dedek. Malce hiti, avtobus na koncu ulice ima že prižgan motor. “Srečno pot” mu prijazno zakličem. Še dobro sem jo odnesla, na starejšo kolegico so se drli prostitutka.”

Krvave mize pred ministrstvom za kulturo v času prejšnje vlade Janeza Janše. Foto: Nova24TV

Kaj kmalu je nastal ogorčen članek na portalu MMC, kjer so zoper enega domnevnega uporabnika ustavnih zagotovil svobode govora podali kazensko ovadbo.

Rupar zahteva dokaze
Vmes se je na domnevni incident odzval tudi vodja shoda upokojencev Pavel Rupar, ki ni prepričan, da je do domnevnih groženj tudi prišlo.

Ja, važno da vi niste nikomur grozili s smrtjo. Kje so nastali tile napisi? https://t.co/6d0JZ3Q8ed pic.twitter.com/gFqdBbOm4c

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 31, 2023

Janša: Kje so nastali ti zapisi?
Na obtožbe pa se je odzval tudi predsednik SDS, ki je spomnil na izrazito nasilno politično retoriko v času njegove vlade. “Ja, kako pa da naenkrat grožnje niso več višek demokracije,” je Janša zapisal na socialnem omrežju Twitterju. Potem, ko je zaprisegla njegova vlada, so se slabo prekrite grožnje razbohotile. Ko je o paroli “Smrt Janšizmu” presojalo tožilstvo, je ugotovilo, da je ta v sklopu svobode govora in metaforična v naravi.

Tako bodo tudi tokrat ugotovili, da so bile oznake komunisti le metaforične narave, mar ne? Povsem jasno je namreč, da gre pri nekaterih novinarjih RTV le za komunistično stanje duha.

Gal Kovač

Kulturna ministrica Asta Vrečko je v današnji izjavi za medije povedala, da je kultura po letu dni v mnogo boljšem stanju. V tako boljšem stanju, da pravi, da v zadevi Fotopub niso ugotovili hujših kršitev. Spomnimo, da so deževala pričevanja žrtev o spolnem nasilju Josipa Dušana Smodeja. Smodej je novomeški kulturnik in tudi zastopnik Fotopuba, kjer naj bi se dogajale spolne zlorabe. Skupaj s svojimi pomočniki naj bi z uporabo droge za posilstvo na kletnih zabavah spolno zlorabljal mlada dekleta, so pa se ob tem v javnosti pojavile še neuradne informacije o morebitni povezavi njegove druščine s politiki Levice. Omenjal se je predvsem Luka Mesec, ki je najprej lagal, da Smodeja sploh ne pozna, kasneje pa so bili na Twitterju objavljeni posnetki, kako se udeležuje ene od Fotopubovih razstav.

Tožilstvo je zahtevo za preiskavo na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo 10. januarja. Preiskavo zoper Smodeja je zahtevalo zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, kaznivega dejanja omogočanja uživanja ali uporabe prepovedanih drog ter kaznivega dejanja hude telesne poškodbe dveh oškodovank. Sodišče je zahtevi ugodilo in preiskavo uvedlo 29. januarja, so za medije potrdili na tožilstvu. Če bo preiskava potrdila sume kaznivih dejanj, je pričakovati, da bo tožilstvo zoper Smodeja vložilo obtožnico. Če bo ta postala pravnomočna, se bo začelo sojenje.

Domnevno so se v kleti Fotopuba na Tivolski cesti v Ljubljani že nekaj let dogajale strašljive spolne zlorabe mladih deklet v »režiji« vodje Fotopuba Dušana Smodeja in njegovih pomočnikov.
Vir: Twitter

Afera Radiator je izbruhnila, ko so se na družbenem omrežju Instagram avgusta lani pojavile številne izpovedi Smodejevih domnevnih žrtev. Anonimna pričevanja so opisovala tudi omamljanje in spolne zlorabe deklet na več zabavah, med drugim v Fotopubu. Nekaterih zabav naj bi se udeleževali tudi nekateri politiki, med drugim koordinator Levice Luka Mesec, a je slednji zanikal, da bi karkoli vedel o Smodejevem početju.

Sara Kovač/ Moja Dolenjska

Letos bo obiskovalcem na Letnem kopališču Celje na voljo več zelenih površin, saj bo upravljavec, družba ZPO Celje, z namestitvijo ograje pri gostinskem ponudniku polovico travnika namenil kopališču. S tem bo obiskovalcem na voljo več prostora na zelenih površinah, kar je še posebej pomembno za družine z otroki v zelo vročih dneh.

Obiskovalcem kopališča bo na voljo ponudba hrane in pijače, organizirane bodo tudi animacije za otroke.

Poleg rekreativnih plavalcev so ključni uporabniki obeh kopališč plavalni klubi. S predstavniki plavalnih klubov se je družba ZPO Celje že dogovorila glede treningov njihovih plavalcev, ki se v tem času pripravljajo na julijsko državno prvenstvo.

Celjski glasnik

Občina Škocjan je včeraj, dan pred vselitvijo, pripravila prisrčno dobrodošlico Sončkom, povabili so tudi domačine in sodelujoče pri projektu.

Uvodoma so zbrane pozdravili župan Občine Škocjan Jože Kapler, Silvo Vene v imenu Krajevne skupnosti Bučka, direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik ter predstavniki Rdečega križa KO Bučka. Dpž Bučka, KD Bučka – Bučenski Ramplači so z izvirnim glasbenim programom prijetno popestrili dogodek.

Sončkom je prisrčno dobrodošlico izrekla tudi Nika Oberč, učenka 3. razreda Podružnične šole Bučka OŠ Frana Metelka Škocjan. Vsi so Sončke tudi obdarovali s pozornostmi iz domačega okolja. Po predstavitvi delovanja varstveno-bivalnega objekta Bučka je sledil ogled prostorov in pogostitev, ki so jo pripravile članice DPŽ Bučka, Vajsova domačija in društvo Sonček.

Projekt v vrednosti skoraj milijon evrov je bil zgrajen s pomočjo evropskih in državnih sredstev (v višini 350 tisoč evrov), preostanek je pokrila Občina Škocjan iz proračuna. Projekt je vodil Rok Petančič, višji svetovalec za projektno delo, zaposlen v škocjanski občinski upravi.

Vir in foto: Rok Petančič, FB

Moja Dolenjska

Začeli so z aktivnostmi za izsleditev storilca, v Zalogu na območju Straže so ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil 54-letni voznik iz Črnomlja.

Med postopkom so ugotovili, da gre za večkratnega storilca kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. Ukradene predmete so mu zasegli in jih vrnili oškodovancu.

54-letnemu osumljencu, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, so zasegli avtomobil. Ovadili ga bodo zaradi kaznivega dejanja tatvine in zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja ter drugih kršitev cestno-prometnih predpisov na sodišče naslovili obdolžilni predlog.

Moja Dolenjska