O reorganizaciji centrov za socialno delo (CSD) se govori že dlje časa. Tudi posvet na temo reorganizacije CSD v Državnem svetu RS, 15. februarja 2017, podobno kot posvet na isto temo v državnem zboru septembra 2016, ne ponuja nič uporabno novega.
Slišali smo obljube o izboljšanju pogojev dela, poenostavitvi postopkov in lepe besede o vrnitvi stroke socialnim delavcem. Svojevrsten paradoks pa je, da te obljube dajejo isti ljudje in stranke, ki so za slabo podobo stroke socialnega dela v javnosti tudi odgovorni. Zato jim nihče pri zdravi pameti več ne verjame, sploh pa ne socialni delavci, ki smo reforme Anje Kopač Mrak skozi delo na CSD kot poskusni zajci preizkušali v praksi.
Reforme Anje Kopač Mrak so popoln poraz
Rezultati reform “socialno čuteče” stranke SD in Anje Kopač Mrak so se v praksi pokazali kot popolni poraz stroke in žalitev občutka za pravičnost ter zdrave pameti ljudi. Ministrica po starem – njen predlog reorganizacije CSD prinaša socialnim delavcem nove težave, ljudem pa dodatne ovire pri dostopanju do pomoči.
Že z uvedbo Svetlikove socialne zakonodaje se je močno povečala birokratizacija CSD, kar je prizadelo predvsem strokovno delo z uporabniki. Ti pogosto sploh nimajo več stika z delavci, ki rešujejo njihove vloge. V letu 2013 smo svetovalci – informatorji na ministrstvo naslovili več dopisov za pomoč pri reševanju sistemskih težav na centrih za socialno delo. Odgovora, žal, nismo prejeli. Le neke meglene obljube, kako bo z reorganizacijo vse urejeno. Bojim se, da bodo Centri za socialno delo še naprej prepuščeni ideološki samovolji in odsotnosti zdrave vizije razvoja CSD. Zato je nujno omogočiti alternativo. Socialnim delavcem in ljudem, ki njihovo pomoč potrebujejo.
Kakšno reorganizacijo potrebujemo?
Predlog predstavljene reorganizacije CSD ni resen, saj ne upošteva dejanskega stanja, potreb ljudi, ki potrebujejo usluge CSD niti se ne meni za potrebe strokovnih delavcev. Za primer vzemimo Centralno enoto za starševsko varstvo in družinske prejemke Bežigrad, ki kot edini center v državi ureja otroške dodatke za mamice in očete iz Maribora, Murske Sobote ali Kopra, ki so zaposleni v tujini. Ker so v Bežigradu zasuti z delom, mladi starši iz obmejnih občin pogosto pravočasno ne dobijo odločb in izplačil, ko bi najbolj potrebovali denar. Tovrstne postopke je treba približati ljudem, opravljati jih morajo CSD iz občin, kjer starši prebivajo.
Namen reorganizacije pa mora biti predvsem izboljšati dostopnost pomoči ljudem in zmanjšati zasičenost CSD z upravnimi postopki, ki ne spadajo v CSD. Tudi za socialne delavce bi bilo treba spremeniti pogosto nevzdržne pogoje dela in v praksi uvesti možnost supervizije vsem strokovnim delavcem ter sodelavcem, omogočiti dostopnost do strokovnih izobraževanj ter zagotoviti sredstva za poglobljena izobraževanja, ki bi izpolnjevala kriterij strokovnega in osebnostnega napredovanja. Le tako bodo socialni delavci kakovostno vstopali v proces pomoči, ljudje pa bodo hitreje in lažje urejali svoje stiske.
Franc Donko